Kroženje vode: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Kroženje vode''', tudi '''vodni krog''', je neprestano kroženje vode v Zemljini [[hidrosfera|hidrosferi]]. [[Morje]], [[kontinent]]i in [[ozračje]] so največji [[zbiralnik]]i [[voda|vode]] na Zemlji. So v stalnem medsebojnem [[ravnotežje|ravnotežju]]. [[Sevanje]] [[sonce|sonca]] poganja kroženje vode in s tem vpliva na [[izhlapevanje|izhlapevanje]] vode tako, da v ozračje prehaja v obliki vodnih hlapov. Izhlapevanje vode poteka iz [[ledenik|ledenikov]], zasneženih površin, [[ribnik]]ov, [[jezero|jezer]] in [[ocean]]ov. Z izhlapevanjem v ozračje pride največ vode iz oceanov. Tudi pri dihanju vsa živa bitja oddajajo v ozračje [[ogljikov dioksid]] in vodo. Pri [[izgorevanje|izgorevanju]] [[organske snovi|organskih snovi]], [[nafta|nafte]], [[les]]a in drugih snovi prehajajo vodni hlapi v ozračje. Izhlapela voda se pri ohladitvi s pomočjo dviganja zračnih mas [[kondenzacija|kondenzira]], ter jo spremeni v [[megla|meglo]], [[rosa|roso]] in tvori [[oblak]]e. Pri še večji ohladitvi pa se spremenijo vodni hlapi v [[toča|točo]], [[sneg]] in [[led]]. S [[padavine|padavinami]] dežja, toče in snega pa se ciklus kroženja vode sklene.
==Opis==
Sonce, ki poganja vodni ciklus, segreje vodo v oceanih in morjih. Voda izhlapeva kot vodna para v zraku. Led in sneg lahko sublinirata neposredno v vodno paro. Dvigajoči zračni tokovi lahko do dvignejo paro v ozračje, kjer hladnejše temperature povzročijo, da se strnejo v oblake. Zračni tokovi premikanje vodne pare po vsem svetu kjer delci oblaka trčijo, zrastejo in padejo iz neba, kot padavine. Nekaj padavin pade kot sneg ali toča in se lahko naberejo v ledu in ledenikih, ki lahko shranijo zamrznjeno vode za tisoče let. Večina vode, pade nazaj v oceane ali na zemljo kot dež, ko. Del odvečne vode (voda katere zemlje ne more vpiti) steče v doline in reke. Odvečne vode in podzemne vode so shranjene kot sladke vode v jezerih. Nekatere vode prodrejo globoko v zemljo in dopolnijo vodonosnike, ki so zaloge sladke vode za dolgo časa. Nekatere ostanejo blizu površine zemlje in se lahko pronicajo nazaj v površinske vode telesa (in morje), kot je odvajanje podzemne vode. Nekatere podzemne vode stečejo skozi odprtine v zemeljsko površje in pridejo ven kot sladkovodna voda. Sčasoma, seoda vrne v morje, kjer se naš vodni cikel začne.
==Vplivi na podnebje==
Vodni cikel se napaja iz sončne energije. 86% svetovnega izhlapevanja pride iz oceanov. Brez hlajenja, bi učinek izparevanja na učinek tople grede povzročil precej višjo temperaturo površine 67 ° C (153 ° F) in toplejši planet.
==Vpliv na biogeokemijski ciklus==
Vodni krog je sam po sebi biogeokemijski ciklus, pretok vode nad in pod zemljo, je ključni element drugih biogeokemičnih ciklov. Presežna voda je pomebna za skoraj ves premik usedlin in fosforja od zemlje do vode. Slanost oceanov izhaja iz erozije in prenosa raztopljenih soli iz zemlje. Cvetenje jezer je predvsem zaradi fosforja, ki se uporablja za gnojenje polj, ki se potem in z vodo steče v reke. Tako dovečne vode in tokovi podzemnih vod igrajo pomembno vlogo pri prevozu dušika iz zemlje v vodne vire. Mrtva cona na izhodu iz reke Mississippi, je posledica nitratov iz gnojil, ki se izvajajo izven kmetijskih zemljišč in tečejo po reki navzdol v Mehiški zaliv. Odvečna voda prav tako igra vlogo pri kroženju ogljika, spet z prenosom iz kamnin in prsti.
[[Kategorija:Hidrologija]]
| |||