Etologija: Razlika med redakcijama

'''Etologíja''' ([[grščina|grško]] ήθος: ethos - navada; λογος: logos - veda) je [[znanost|znanstvena]] [[veda]] znotraj [[zoologija|zoologije]], ki preučuje [[vedenje]] [[živali]]. Od začetka [[20._stoletje stoletje|20. stoletja]] povezuje in nadgrajuje spoznanja z raznolikih področij, kot so [[učenje]], [[komunikacija živali|živalska komunikacija]], [[spolno vedenje]] ipd. [[Znanstvenik]], ki deluje na področju etologije, je '''etolog'''.

Izraz je prvič uporabil [[Anglija|angleški]] [[filozof]] [[John Stuart Mill]] v svojem delu ''Sistemi logike'' ([[1843]]) kot predlog za novo znanstveno vedo, ki bi preučevala razlike v [[značaj]]u med posamezniki in narodi na osnovi asociativne [[psihologija|psihologije]]. Taka raba se ni uveljavila. Sedanji pomen besede je populariziral [[Združene_države_AmerikeZdružene države Amerike|ameriški]] [[mirmekologija|mirmekolog]] [[William Morton Wheeler]].

Za začetnika sodobne etologije imajo nekateri [[Charles_DarwinCharles Darwin|Charlesa Darwina]], ki je z delom ''The expression of the emotions in animals and men'' (''Izražanje čustev pri živalih in ljudeh'') vplival na mnoge etologe. Še danes je ena glavnih smeri preučevanja znotraj etologije [[evolucija]] [[vedenjski_vzorecvedenjski vzorec|vedenjskih vzorcev]] in razumevanje vedenja v kontekstu [[naravni izbor|naravnega izbora]]. Njegov sodobnik, angleški naturalist [[George Romanes]], je preučeval učenje in inteligenco živali, vendar se njegova metoda, ki je temeljila na opazovanju posameznih primerov živalskega vedenja in pripisovanju le-teh duševnem stanju živali, ni uveljavila.

Drugi zgodnji etologi, kot sta [[Oskar Heinroth]] in [[Julian Huxley]], so se namesto tega osredotočili na vedenje, ki ga označujemo kot [[instinkt]]ivno, in se pod določenimi pogoji pojavlja pri vseh pripadnikih iste [[Vrsta_Vrsta (biologija)|vrste]]. Prvi korak pri preučevanju vedenja nove vrste je tako postal '''etogram''' - opis glavnih tipov vedenja s pogostostjo pojavljanja. Tak pristop je osnova za objektivno zbirko vseh podatkov o vedenju neke živali, na kateri lahko gradijo kasnejši raziskovalci.

Etologija kot veda se je najmočneje razvijala v [[Evropa|Evropi]], predvsem na račun dela dveh velikanov tega področja, [[Konrad Lorenz|Konrada Lorenza]] in [[Nikolaas Tinbergen|Nikolaasa Tinbergena]], ki sta razvila nekaj osnovnih konceptov preučevanja živalskega vedenja. Za svoj prispevek k etologiji sta leta [[1973]] skupaj s [[Karl von Frisch|Karlom von Frischem]] prejela [[Nobelova_nagrada_za_fiziologijo_ali_medicinoNobelova nagrada za fiziologijo ali medicino#1973|Nobelovo nagrado]].

Danes je etologija priznana znanstvena disciplina, ki se razvija predvsem v Evropi in [[Združene_države_AmerikeZdružene države Amerike|ZDA]], odkritja s tega področja pa objavlja več specializiranih znanstvenih revij.