Listavec: Razlika med redakcijama

 

[[Bukev|Bukev]]

[[Hrast|Hrast]]

[[Javor | Javor]]

[[Jesen_(drevo)|Jesen]]

 

Brest

Brestov je več vrst. Poznamo Gorski brest (Ulmus glabra), Poljski brest (Ulmus minor) in Vez ali Dolgopecljati brest ( Ulmus laevis ). To je drevo, ki zraste od 25 do 30 m višine. Za rastišče si izbere svežo globoko zemljo, zato ga srečamo v glavnem kot posamično drevo. Širša izraba v tehnične namene je omejena prav zaradi njegove redkosti.

Brestovina (črnjava) je rumenkasto bele barve pa do čokoladno rjave barve, odvisno od vrste. Vsebuje lahko tudi znaten delež beljave. Gostota lesa je 680 kg/m3. Brestovina je srednje trda in srednje trdna a precej žilava. Dobro se obdeluje, le žaga se težje. Suši se hitro, vendar pa rada poka in se zvija. Črnjava je trajna, še zlasti če je v stalnem stiku z vodo, ni pa odporna proti vremenskim vplivom. Nekateri imajo brestovino za enega naših najlepših lesov.

Uporaba: pohištvo, furnirji, za talne obloge, stopnice, za vodne gradnje (mlinska kolesa...), za kolesa vozov in povsod kjer se zahteva trdnost, trdota in predvsem žilavost.

Oreh

Oreh (Juglans regia) je drevo, ki raste posamično. Srečamo ga tako na domačem dvorišču kot v gozdu. Ne zraste posebno visoko in največkrat tudi ne oblikuje posebno lepih debel za nadaljnjo predelavo. Hlodovina tudi dostikrat vsebuje številne napake (razpoke, grče, gnilobo). Kljub temu je zaradi atraktivnega izgleda orehovina yzelo iskan les.

Orehovina vsebuje tako beljavo kot črnjavo. Ta je lahko barvno zelo spremenljiva, od svetlorjave do črnorjave, često s temnimi progami. Gostota lesa je 640kg/m3. Les je srednje trden in trd, žilav in upogljiv, črnjava pa je trajna. Les se dobro obdeluje. Orehovina sodi med najdragocenejše lesove. Nekoč, pa tudi danes je še vedno zelo iskana "orehova korenina". To je del debla , ki je tik pod površjem zemlje in iz katerega rastejo najdebelejše korenine. Iz tega dela [[drevo|drevesa]], se izrezuje enega najdragocenejših furnirjev, ki je namenjen za najdražje pohištvo ali lesene dele notranjosti dragih avtomobilov..

Uporaba: za najdragocenejše pohištvo, stopnišča, furnir, kopita lovskih pušk, rezbarstvo.

Češnja

Češnja (Prunis avium) raste kot posamično drevo. V gozdu jo najlažje najdemo spomladi, ko belo zacveti. Zaradi redkosti češnje, je češnjevega lesa na trgu sorazmerno malo, je pa zelo cenjen in iskan.

Češnjevina vsebuje tako beljavo kot črnjavo. Beljava je rumenkasta , črnjava pa je lahko od rumenkasto zelene barve pa vse do bledo rožnate in rjavo rdeče barve. Gostota lesa je 550 kg/m3. Pri sušenju se rada krivi, sicer pa se dobro obdeluje. Je bolj mehak les in srednje trden.