Kroženje kisika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran: == Splošni podatki o kisiku == '''Kisik''' je najpogostejši element na zemlji, prisoten je v zraku, vodi in v obliki raznih mineralov in rud. Je ...
 
Bolhacek (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
'''[[Kisik]]''' je najpogostejši element na zemlji, prisoten je v [[zrak]]u, [[voda|vodi]] in v obliki raznih [[mineral|mineralov]] in [[ruda|rud]]. Je brezbarven [[plin]], brez [[okus|okusa]], kemijsko je zelo reaktiven, spaja se z drugimi elementi. Njegovo spajanje je bistveni del procesa [[korozija|korozije]], [[gnitje|gnitja]], trohnenja in [[dihanje|dihanja]]. Kisik poznamo v vseh treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]] in sicer: V normalnih pogojih je brezbarven plin, utekočinjen je modra tekočina, trdno obliko kisika pa poznamo v temno modri barvi.
V [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu elementov]] ga uvrščamo med [[nekovina|nekovine]], njegov [[kemijski simbol]] je O, ima [[relativna atomska masa|relativno atomsko maso]] 16,00 in [[vrstno število]] 8. Kot nekovina ima običajno nizko [[tališče]], prav tako ima nizko [[vrelišče]], je slab električni in toplotni [[prevodnik]].
 
==Cikel kisika==
 
'''Cikel kisika''' je biogeokemijski cikel, ki opisuje pretok kisika znotraj in med tremi glavnimi rezervoarji: ozračje (zrak), skupna vsebnost bioloških snovi v biosferi (globalno vsota vseh ekosistemov), in litosfera (zemljina skorja). Neustrezen cikel kisika v hidrosfero (skupno masa vode najdemo na, pod in nad površino planeta) lahko povzroči razvoj hipoksičnih območij. Glavni dejavnik cikla kisika je fotosintezo, ki je odgovorna za sodobno Zemljino atmosfero in življenja.
 
 
 
==Rezervoarji==
Daleč največji rezervoar kisika na zemlji je v silikatih in mineralovih oksidih v skorji in plašču zemlje (99,5%). Le majhen del je bila sproščena v prosti kisik v biosfero (0,01%) in atmosfero (0,36%). Glavni vir atmosferskega kisika je fotosinteza, ki proizvaja sladkor in kisik iz ogljikovega dioksida in vode:
 
6CO2 + 6H2O + energija → C6H12O6 + 6O2
 
Fotosinteza organizmov vključuje življenje na kopenskih območjih, kot tudi fitoplankton oceanov. Mala morska cyanobacterium Prochlorococcus bila odkrita leta 1986 in predstavlja več kot polovico fotosinteze na odprtem morju