Kilikija: razlika med redakcijama

dodanih 18 zlogov ,  pred 11 leti
m
robot Dodajanje: uk:Кілікія; kozmetične spremembe
m (robot Spreminjanje: ar:قيليقية)
m (robot Dodajanje: uk:Кілікія; kozmetične spremembe)
'''Kilikija''' ([[grščina|grško]] Κιλικία, [[armenščina|armensko]] Կիլիկիա, [[turščina|turško]] Kilikya), današnja Çukurova, je bila [[antika|antična]] pokrajina in upravna enota [[Rimski imperij|Rimskega cesarstva]] na jugovzhodni [[Sredozemlje|sredozemski]] obali [[Anatolija|Male Azije]] severno od [[Ciper|Cipra]]. Ime je dobila po svojem mitološkem ustanovitelju Kiliksu.
 
== Geografija ==
[[Slika:CatalanBaraji.JPG|250px|thumb|left|Pokrajina ob reki Seyhan severno od Tarza.]]
Kilikija je ležala ob sredozemski obali med [[Pamfilija|Pamfilijo]] na zahodu in gorovjem Amanus na meji s [[Sirija|Sirijo]] na vzhodu. Na severu jo je gorovje [[Taurus]] ločevalo od visoke planote [[Anatolija|Anatolije]]. Iz Kilikija je skozi gorovje Taurus proti severu en sam ozek prehod, imenovan [[Kilikijska vrata]].
 
Kilikijo sestavljata dve pokrajini: gorata Kilikija Traheja (grško Κιλικία Τραχεία) in ravninska Kilikja Pedija (grško Κιλικία Πεδιάς).
'''Kilikija Traheja''' je razčlenjega pokrajina na zahodu Kilikije na južnih pobočjih Taurusa, ki se pogosto končujejo z ozkimi polotoki in rtiči in majhnimi, dobro zaščitenimi zalivi. Zalivi so bili dobra zavetišča za [[pirat]]e, v [[Srednji vek|srednjem veku]] pa so jih ravno zaradi tega zasedli [[Genova|genovski]] in [[Beneška republika|beneški]] trgovci. V antiki je bila poraščena z obsežnimi [[gozd]]ovi, ki so bili vir [[les]]a za [[Fenicija|Fenicijo]] in [[Egipt]]. Večjih mest v pokrajini ni bilo.
 
'''Kilikija Pedija''' leži vzhodno od Kilikije Traheje na obsežni obalni ravnini južno od Taurusa. Pokrajina ima veliko rodovitne zemlje, na kateri danes gojijo [[bombaž]], [[grozdje]], [[oljka|oljke]] in [[pomaranče]]. Pokrajina je bogata z vodo, saj po njej tečejo kar tri velike reke (Tarsus Çay, Seyhan in Jihun) in mnogo manjših, ki s seboj prinašajo obilo rodovitnega blata.
 
== Zgodovina ==
=== Zgodnja zgodovina ===
Kilikija je bila naseljena že v mlajši [[Kamena doba|kameni dobi]]. Prvi pisni dokumenti, ki omenjajo Kilikijce, so [[Asirci|asirski]] napisi iz zgodnjega 1. tisočletja pr. n. št.. Asirci so jih imenovali Kilikku in jih imeli za eno od štirih največjih sil v zahodni [[Azija|Aziji]]. [[Hetiti]] v 2. tisočletju pr. n. št. omenjajo njihovo kraljestvo Kizzuwatna, ki verjetno ni bilo del hetitske države. V [[Perzijsko cesarstvo|Perzijskem cesarstvucesarstvuje]]je bila Kilikija na videz samostojna in so ji vladali domači tributarni [[kralj]]i, v resnici pa je spadala v četrto [[satrapija|satrapijo]]. [[Ksenofont ]] (430―354 pr. n. št.) je o njej zapisal, da ji vlada kraljica, kar je morda ostanek matrilinearne družbe, [[Kir Mlajši]] pa je omenil, da na svojem vojnem pohodu v Kilikiji ni naletel na noben odpor.
 
=== Perzijsko cesarstvo ===
Preko Kilikije je že pred Kirovo osvojitvijo potekala trgovska cesta, ki je anatolsko planoto povezovala z vzhodom. Pot je vodila skozi Kilikijska vrata, edini gorski prelaz preko Taurusa, se spustila do Issa in se nato razcepila. Južni krak ceste je šel skozi Sirijska vrata do [[Aleksandreta|Aleksandrete]] in od tam preko prelaza Bejlan v [[Antiohija|Antiohijo]]. Severni krak ceste je šel čez gorska prelaza Amanska vrata in Bagče v severno [[Sirija|Sirijo]] in dolino [[Evfrat]]a. Oba prelaza sta lahko prehodna, zato je bila Kilikija geografsko in politično bolj povezana s Sirijo kot z Malo Azijo.
 
=== Obdobje Grkov in Rimljanov ===
Leta [[333 pr. n. št.]] je s severa skozi Kilikijska vrata brez težav vdrl [[Aleksander Veliki]], ker so gorski prelaz verjetno nadzorovali lokalni vladarji, ki s [[Perzijci]] niso bili v najboljših odnosih. Po Aleksandrovi smrti ([[323 pr. n. št.]]) je bila Kilikija dolgo let bojišče rivalskih grških [[general]]ov in [[kralj]]ev, dokler ni nazadnje postala posest [[Ptolemeji|Ptolemejev]] iz [[Egipt]]a. Kasneje je pripadla [[Selevkidi|Selevkidom]], ki so obvladovali samo njeno vzhodno polovico.
 
Kilikija Traheja je postala gnezdo piratov, ki jih je šele leta [[67 pr. n. št.]] pokoril Pompej. Kilikijo Pedijo so Rimljani osvojili že leta [[103 pr. n. št.]] in ustanovili [[Rimsko cesarstvo|rimsko provinco]] z glavnim mestom [[Tarz]], ostalo ozemlje pa je provinci priključil Pompej leta [[64 pr. n. št.]]. Nekaj časa je v provinco spadala tudi [[Frigija]].
 
Leta [[47 pr. n. št.]] je [[Julij Cezar]] rimske province reorganiziral, zato je Kilikija okrog leta [[27 pr. n. št.]] postala del province Sirija-Kilikija-Fenicija. Zahodni del province je ostal še nekaj časa samostojen in so mu vladali domači kralji ali duhovniki, na vzhodu pa je nastalo majhno kraljestvo s kraljem Tarkondimotom. Leta [[74]] je [[cesar ]] [[Vespazijan]] obe kraljestvi združil v provinco Kilikijo, ki jo je upravljal prokonzul.
 
V [[tetrarhija|tetrarhiji]] cesarja [[Dioklecijan]]a okrog leta [[297]] je Kilikiji vladal konzul. Skupaj z [[Izavrija|Izavrijo]], [[Sirija|Sirijo]], [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Egipto|Egiptom ]]m in [[Libija|Libijo]] je tvorila Vzhodno diocezo - ''Diocesis Orientis''. V 3. stoletju sta se afriški provinci Libija in Egipt odcepili in ustanovili posebno diocezo Egipt. V 7. stoletju so Kilikijo osvojili [[islam|muslimanski]] [[Arabci]] in ji vladali vse do leta [[965]], ko jo je osvojil [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] cesar [[Nikefor II. Fokas]].
 
Kilikija je v rimskih časih proizvajala in izvažala [[tkanina|tkanino]] iz [[Koza|kozjih]] [[dlaka|dlak]], imenovano ''cilicium'', iz katere so izdelovali [[šotor]]e, znana pa je tudi po tem, da je bil v [[Tarz]]u rojen [[sveti Pavel]], pisec trinajstih spisov [[Nova zaveza|Nove zaveze]].
 
=== Armensko kraljestvo Kilikija ===
[[Slika:Armenianmeds.gif|thumb|left|250px|Armensko kraljestvo Kilikija, 1199-1375.]]
 
V času [[Križarske vojne|križarskih vojn]] je bilo na ozemlju Kilikije pomembno [[Armenci|Armensko kraljestvo Kilikija]] , ki je nastalo po vdoru [[Seldžuki|Turkov Seldžukov]] v Armenijo in množičnem begu armenskega prebivalstva proti jugu. Leta [[1080]] je Ruben, sorodnik zadnjega armenskega kralja Anija, v osrčju kilikijskega dela Taurusa ustanovil majhno [[kneževina|kneževino]], ki je postopoma zrasla v kraljestvo Mala Armenija (''Armenia Minor''). Kraljestvo je bilo [[krščanstvo|krščansko]], obkroženo z [[islam|muslimanskimi]] [[država]]mi. Armenci so bili v sovražnih odnosih tudi z Bizantinci in so zato podpirali [[križarji|križarje]].
 
Kilikijski Kralj Konstantin ([[1095]]-[[1100]]) je križarjem pomagal na njihovem pohodu proti [[Antiohija|Antiohiji]], zato so ga povzdignili v [[vitez]]a in [[vojvoda|vojvodo]]. Toros I. ([[1100]]-[[1123]]) se je skupaj s krščanskimi plemiči iz Sirije uspešno vojskoval z Bizantinci in Seldžuki. Levond II. (Leon Veliki, [[1187]]-[[1219]]) je kraljestvo razširil preko gorovja Taurus in ustanovi glavno mesti Sis. Tudi on je podpiral križarje, zato ga je [[nadškof ]] iz [[Mainz]]a kronal za kralja. Poročil se je z nevesto iz hiše ciprskih Lusinjanov.
 
Haiton I. ([[1226]]-[[1270]]) je sklenil zavezništvo z [[Mongoli]], ki takrat še niso prestopili v [[islam]] in so branili Armence pred [[mameluk]]i iz [[Egipt]]a. Po smrti Leona V. leta [[1342]], so za kralja Konstantina IV. okronali Ivana Lusinjanskega s [[Ciper|Cipra]]. Ivan in njegovi nasledniki so se Armencem kmalu odtujili, ker so jih poskušali spreobrniti v [[katolištvo|katoliško vero]] in so vse pomembne državne položaje podelili katolikom. Kraljestvo je zaradi notranjih sporov hitro propadalo in leta [[1375]] postalo lahek plen egiptovskih mamelukov.
 
Kilikijo Trahejo so v 15. stoletju zasedli [[Osmansko cesarstvo|Osmani]], Kilikija Pedija pa je ostala neodvisna do leta [[1515]].
 
=== Osmansko cesarstvo ===
Kilikija je bila od 15. stoletja do [[1. januar]]ja [[1919]] del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], potem pa so je zasedli [[Faancija|Francozi]]. Z mirovno pogodbo v Sèvresu ([[1920]]) so jo hoteli priključili Francoski Siriji, Turki pa so v vojni za neodvisnost to preprečili. Francozi so ostali v Kilikiji samo nekaj mesecev, dokler ni bila [[9. marec|9. marca]] [[1921]] s Turškim narodnim gibanjem podpisana Kilikijska mirovna pogodba, s katero so Kilikijo vrnili [[Turčija|Turčiji]].
 
Armensko prebivalstvo Kilikije so med [[Armenski genocid|Armenskim genocidom]] ([[1915]]-[[1917]]) praktično iztrebili.
 
=== Turška republika ===
Po francosko-turški vojni in kasnejši turški vojni za neodvisnost je Kilikija s pogodbo v Lausanni leta [[1921]] postala del Republike Turčije. Danes je razdeljena na tri province: Mersin, Adana in Osmanye.
 
== Mitološka Kilikija ==
 
[[Grki|Grška]] [[mitologija]] omenja še eno Kilikijo, majhno pokrajino jugovzhodno od Trode v severozahodni [[Mala Azija|Mali Aziji]]. Povezave med obama pokrajinama so skrajno nejasne, če so sploh bile. Trodsko Kilikijo omenjata [[Homer]] v ''[[Iliada|Iliadi]]'' in [[Strabon]] v ''Geografiji''. V Iliadi so omenjene tudi Tebe, Dardanija (Lyrnessus) in Hrise, ki jih je med [[Trojanska vojna|trojansko vojno]] napadel in oplenil [[Ahil]].
 
== Viri ==
* Akpinar, E. 2004. “Hellenistic and Roman Settlement Patterns in the Plain of Issus and the Westerly Slopes of the Amanus Range”. Ankara: Bilkent University.
* Mellink, M.J. 1991. Anatolian Contacts with Chalcolithic Cyprus
* Bulletin of the American Schools of Oriental Research, No. 282/283, Symposium: Chalcolithic Cyprus. pp. 167-175.
* Pilhofer, Susanne 2006. Romanisierung in Kilikien? Das Zeugnis der Inschriften (Quellen und Forschungen zur Antiken Welt 46). München: Herbert Utz Verlag.
* Yuri Babayan – Cilicia
 
{{Portal-Vojaštvo}}[[kategorija: Bivše države v Aziji]]
 
[[kategorija: Turčija]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]
[[kategorija: Križarske vojne]]
[[kategorijaKategorija: Turčija]]
[[kategorijaKategorija: Križarske vojne]]
 
[[ar:قيليقية]]
[[sv:Kilikien]]
[[tr:Kilikya (Roma eyaleti)]]
[[uk:Кілікія]]
[[zh:奇里乞亚]]
5.554

urejanj