Redakcija: 19:18, 11. november 2008 uredi Rude (pogovor \| prispevki) Administratorji 30.886 urejanj m vrnitev sprememb uporabnika »194.152.25.52« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »JAnDbot« ← Starejše urejanje		Redakcija: 00:11, 31. januar 2010 uredi razveljavi Saso123 (pogovor \| prispevki) 5 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 11: [[cs:Listnatý strom]] [[en:Broad-leaved tree]] Listavci Tako kot med iglavce tudi med listavce prištevamo mnoge drevesne vrste. V tehničnem smislu niso vse enako pomembne. Njihovo izkoriščanje določajo njihova razširjenost in njihove lastnosti. Najpogosteje srečamo naslednje listavce: bukev, hrast, jesen, brest, javor, hruška, češnja ,oreh, jelša, beli in črni gaber, pravi in divji kostanj, lipa, breza, topol... V gospodarskem in tehničnem smislu imajo listavci velik pomen. Ravno tako kot iglavce, tudi listavce uporabljamo v številne namene. Listavci imajo kot material številne in raznolike lastnosti. Zaradi tega so uporabni za številne izdelke. Uporabljamo jih tako za embalažo kot za izdelke vrhunske kakovosti (glasbila, pohištvo,...) V nadaljevanju se bomo omejili predvsem na tiste vrste listavcev, ki jih najpogosteje srečamo v uporabi, torej v izdelkih, ki nas vsakodnevno obkrožajo. Te vrste listavcev so : bukev, hrast, jesen, javor, brest, česnja, oreh. Bukev Bukev (Fagus sylvatica L.) je v slovenskem prostoru ena izmed najbolj razširjenih listavcev. Kot drevesna vrsta lahko tvori tudi čiste sestoje. To pomeni, da imamo gozdove iz samih bukev. Bukev se dobro počuti v višjih legah (okoli 900 m nadmorske višine) in kot drevo v gostem sestoju lahko zraste zelo visoko. V tehničnem smislu je, tako kot smreka, tudi bukev zelo pomemben les, tako zaradi svoje razširjenosti ( v primerjavi z drugimi listavci jo je na razpolago veliko) kot tudi zaradi njenih lastnosti. Les bukve ima odtenke od bledo rumenkaste barve pa vse do rdečkasto rjave barve. Barva je odvisna od načina sečnje in nadaljnje predelave. Bukev lahko vsebuje "rdeče srce". To je rdeče obarvan les v notranjosti debla, ki nastane zaradi poškodb drevesa. Gostota bukovega lesa je približno 700 kg/m3. Pri sušenju rada poka in se veži, sicer pa je to trden, žilav in proti obrabi odporen les. Bukev ni trajen les in v neugodnih okoliščinah hitro razpada, se pa dodro inpregnira (zaščiti). Uporaba: furnir vseh vrst, vezan les, pohištvo, iverne plošče, talne obloge, krivljen les, igrače, drobna galanterija... Znanih je menda več kot 250 rab bokovine. Hrast Hrastov je več vrst v glvnem pa ločimo Dob (Qercus robur) in Graden (Qercus pertaea). Slika prikazuje hrast dob. Hrasta sta mogočni drevesi, ki lahko zrasteta tudi do 35 m v višino in imata obseg debla 3m in več. Lahko rasteta posamično ali pa tvorita čiste sestoje. Tudi hrast je zaradi svoje razširjenoti in lastnosti pomembna drevesna vrsta. Les hrasta vsebuje beljavo in črnjavo. Črnjava je rumenkasto rjava. Beljava pa je bledorumena. Gostota lesa je 670 kg/m3. Črnjava je zelo trajna, beljava pa hitro propade. Posebnost hrasta so velika "zrcalca"(strženovi trakovi), ki so lepo vidni v radialnem rezu (spodnja slika lesa). Tako rezane deske hrasta so zaradi svoje slikovitosti, še posebno cenjene pri izdelavi pohištva. Sušenje hrastovine je težavno. Uporaba: furnir, pohištvo, rezbarije, talne obloge, stopnišča, železniški pragovi, piloti, sodi, za zunanje konstrukcije... Javor Javorjev srečamo več vrst. Poznamo Ostrolistni ali Mlečni javor (Acer platanoides), Gorski javor (Acer pseudoplatanus), Poljski javor ali Maklen (Acer campestre). Javorji uspevajo samo na sveži in globoki prsti zato rastejo bolj posamično. Zrastejo lahko tudi do 40 m visoko. Zaradi svoje redkosti, les javorja v tehničnem smislu ni tako zanimiv, je pa vseeno iskan in dragocen material. Javorovina vseh vrst je bela do belkasto rumene barve. Bolj svetel les bi težko našli. Javor ne tvori posebej obarvane črnjave. Gostota lesa je 570 kg/m3. Les izgleda zelo homogeno in je srednje trden in srednje žilav. Suši se lahko in hitro. Pri zračnem sušenju se les rad temnejše obarva. Javorovina ni posebno trajna. Les se lahko obdeluje. Uporaba: pohištvo, talne obloge, furnir, kuhinjski pripomočki, struženje... Posebna uporaba javorjevega lesa je tudi za dna godal (violin, viol, čel...) in kitar. Iz javorjevega lesa so nekoč izdelovali cokle, vsaka kmečka hiša pa je imela po tradiciji veliko javorjevo mizo okoli katere se je zbirala družina. Jesen Jesen (Fraxinus excelsior) raste kot drevo bolj posamično. Čiste sestoje tvori redko. Drevo lahko zraste do višine 40m. V gostih sestojih lahko tvori gladko in lepo oblikovano deblo. Rad raste ob lokah, rekah, potokih na sveži globoki zemlji na kateri se ne zadržuje voda. Jesenovina je belkastorumena, brez črnjave. Pri debelejših drevesih se rado pojavi tako imenovano "olivno srce", to je olivno obarvano sredica debla (spodnja slika lesa). Gostaota lesa je 650 kg/m3. To je eden naših najbolj trdnih in žilavih lesov, še posebno jesenovina s širokimi branikami. Suši se hitro in lahko. Les ni posebno odporen in trajen. Brest Brestov je več vrst. Poznamo Gorski brest (Ulmus glabra), Poljski brest (Ulmus minor) in Vez ali Dolgopecljati brest ( Ulmus laevis ). To je drevo, ki zraste od 25 do 30 m višine. Za rastišče si izbere svežo globoko zemljo, zato ga srečamo v glavnem kot posamično drevo. Širša izraba v tehnične namene je omejena prav zaradi njegove redkosti. Brestovina (črnjava) je rumenkastobele barve pa do čokoladnorjave barve, odvisno od vrste. Vsebuje lahko tudi znaten delež beljave. Gostota lesa je 680 kg/m3. Brestovina je srednje trda in srednje trdna a precej žilava. Dobro se obdeluje, le žaga se težje. Suši se hitro, vendar pa rada poka in se zvija. Črnjava je trajna, še žlasti če je v stalnem stiku z vodo, ni pa odporna proti vremenskim vplivom. Nekateri imajo brestovino za enega naših najlepših lesov. Uporaba: pohištvo, furnirji, za talne obloge, stopnice, za vodne gradnje (mlinska kolesa...), za kolesa vozov in povsod kjer se zahteva trdnost, trdota in predvsem žilavost. Oreh Oreh (Juglans regia) je drevo, ki raste posamično. Srečamo ga tako na domačem dvorišču kot v gozdu. Ne zraste posebno visoko in največkrat tudi ne oblikuje posebno lepih debel za nadaljnjo pedelavo. Hlodovina tudi dostikrat vsebuje številne napake (razpoke, grče, gnilobo). Kljub temu je zaradi atraktivnega izgleda lesa, orehovina iskan les. Orehovina vsebuje tako beljavo kot črnjavo. Ta je lahko barvno zelo spremenljiva, od svetlorjave do črnorjave, često s temnimi progami. Gostota lesa je 640kg/m3. Les je srednje trden in trd, žilav in upogljiv, črnjava pa je trajna. Les se dobro obdeluje. Orehovina sodi med najdragocenejše lesove. Nekoč, pa tudi danes je še vedno zelo iskana "orehova korenina". To je del debla , ki je tik pod površjem zemlje in iz katerega rastejo najdebelejše korenine. Iz tega dela drevesa, se izrezuje enega najdragocenejših furnirjev, ki je namenjen za najdražje pohištvo ali lesene dele notranjosti dragih avtomobilov.. Uporaba: za nadragocenejše pohištvo, stopnišča, furnir, kopita lovskih pušk, rezbarstvo. Češnja Češnja (Prunis avium) raste kot posamično drevo. V gozdu jo najlažje najdemo spomladi, ko belo zacveti. Zaradi redkosti češnje, je češnjevega lesa na trgu sorazmerno malo, je pa zelo cenjen in iskan. Češnjevina vsebuje tako beljavo kot črnjavo. Beljava je rumenkasta , črnjava pa je lahko od rumenkasto zelene barve pa vse do bledorožnate in rjavordeče barve. Gostota lesa je 550 kg/m3. Pri sušenju se rada krivi, sicer pa se dobro obdeluje. Je bolj mehak les in srednje trden. Uporaba: dragoceno pohištvo, furnir, glasbeni inštrumenti, struženje, rezbarija, redkeje za razne obloge .

Listavec: Razlika med redakcijama