Trojanska vojna: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp+
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: kk:Троя соғысы; kozmetične spremembe
Vrstica 1:
[[Slika:J G Trautmann Das brennende Troja.jpg||thumb|right|250px|Padec Troje, [[Johann Georg Trautmann]] (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, [[Karlsruhe]]]]
 
'''Trojánska vòjna''' je po izročilu [[vojna]] [[Ahajci|Ahajcev]] proti [[mesto|mestu]] [[Troja]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]], povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg [[Lepa Helena|Helene]], žene [[Sparta|spartanskega]] kralja [[Menelaj (mitologija)|MenelajMenelaja]]a s [[Paris (mitologija)|Parisom]], sinom trojanskega kralja [[Priam]]a. Trojanska vojna igra osrednjo vlogo v [[grška mitologija|grški mitologiji]]. Pripoveduje jo [[cikel o trojanski vojni|cikel epskih pesnitev]], od katerih sta le dve, [[Homer]]jevi ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]]'', v celoti ohranjeni. ''Iliada'' opisuje pozno obdobje vojne, ''Odiseja'' pa potovanje enega od ahajskih vodij, Odiseja, domov. Ostale dele zgodbe so v različnih inačicah obdelali poznejši grški epski pisci ter [[rimski imperij|rimski]] pesniki, kot sta [[Vergilij]] v svoji ''[[Eneida|Eneidi]]'' in [[Publij Ovidij Naso|Ovidij Naso]].
 
== Mit o trojanski vojni ==
 
Je del grške mitologije. Na začetku nam pripoveduje o ustanovitvi Troje. [[Teukrij]] je ustanovil naselje Teukrija. Ko je Teukrij sprejel [[Dardan]]a in mu dal hčer za ženo in svoje ozemlje, se je ta preimenovala v Dardanijo. Njegov naslednik pa je bil [[Erihtonij]], ki je imel sina [[Tros]]a, po katerem se je mesto imenovalo Troja. Njegov sin [[Ilos]] pa očetu ne jemlje ozemlja, ampak zraven ustanovi svoje, ki se imenuje [[Ilion]] (ki se je čez kakih 1000 let združilo s Trojo). Ilosov sin [[Laomedon]] pa se je odločil, da okrog Troje zgradi obzidje, ki je bilo dolgo 5 kilometrov. Sin Laomedona je bil Priam, ki je edini preživel Heraklovo uničenje Troje. Ta se je poročil s Hekabo, ki mu je rodila dva sinova: [[Hektor]]ja in Parisa.
 
Na svatbo morske [[nimfa|nimfe]] [[Tetida|Tetide]] s [[Tesalija|tesalskim]] kraljem Peleom so bili povabljeni vsi bogovi razen [[Erida (mitologija)|Eride]], ki je na zabavi odvrgla zlato jabolko z napisom »Najlepši«. Za to jabolko so se potegovale tri boginje: [[Afrodita]], [[Atena]] in [[Hera]]. Niso se mogle zediniti. Zato jim je [[Zeus]] rekel, da naj o tem vprašajo Priamovega sina Parisa. Ko je temu vsaka nekaj ponudila, se je odločil, da bo izbral Afrodito in njeno ponudbo, da dobi najlepšo žensko na svetu. To pa je razjezilo Hero in Ateno, ki sta mu nastavili past. Na zabavi spartanskega kralja Menelaja je Paris Menelaju odvzel Heleno in ta se je dogovoril s kraljem [[Mikene|Miken]], svojim bratom [[Agamemnon]]om, o maščevanju. Tako se je začela trojanska vojna.
 
Kralj Miken Agamemnon je zbral vojake iz vseh grških dežel in vojna je trajala deset let. Pred to vojno pa videc [[Kalhas]] napove, da bo Troja v desetem letu padla. In tudi je. Ahajci so z ladjami prispeli na obale Troje. O prvih letih vojne mit ne govori o čem pomembnejšem. Še najpomembnejše je dejstvo, da so trojanskemu svečeniku [[Misij]]u v napadu odvzeli hčerke Hriso, Briseido in Hruseido. Misij se je o vračilu svojih hčera z božjo pomočjo pogajal. Tako sta se deseto leto sprla [[Ahil]] in Agamemnon, ki Hriso izpusti, in Ahilu »ukrade« Briseido.
 
Ahil se od takrat do smrti njegovega prijatelja [[Patroklej]]a ni boril. Medtem pride do dvoboja med Hektorjem in [[Ajant]]om, ki je neodločen. Tudi do dvoboja Parisa in Menelaja za Heleno pride, a tam boginja Afrodita Parisa v poslednjem trenutku reši poraza, kajti zavije ga v meglo in odvede z bojišča. Pride do premirja. A takoj po njem Trojanci zažgejo velik del nasipa. Sicer so Ahajci ves čas preživljali ob nasipu. Ko se Patroklej preveč oddalji od ladij, ga Trojanci umore. Tu se zgodi nenavaden preobrat. Zaradi Ahilove jeze (srda) se Ahil pomeri s Hektorjem in ga ubije ter njegovo truplo vzame s sabo. Patrokleja Ahajci sežgejo. Njemu v čast se začnejo športne tekme. V zadnji panogi (metu kopja) Ahil prisodi zmago Agamemnonu, ker je ta v tem najboljši, in pokaže se, da sta se Ahil in Agamemnon spravila. Priam pride do Ahila in pregovori ga, da mu da Hektorjevo truplo, da ga sežgejo. Čez nekaj časa razjarjeni [[Apolon]] s puščico ustreli Ahila v peto, ki zaradi tega umre (to je bilo edino Ahilovo ranljivo mesto, kajti Ahilova mati ga je, ko je bil ta še dojenček, peljala do reke [[Stiks]], da bi postal nesmrten. Ker ga je držala za peto, je bil le tam ranljiv). Umrl je tudi Paris, ki ga je ubil junak [[Filoktet]].
 
Grki pa si medtem zamislijo izvirno zamisel. Z ladjami se umaknejo na otok [[Tenedos]] v bližini. Trojanci mislijo, da je Grke prizadela [[kuga]] in se tako ne morejo več boriti in že skorajda slavijo zmago. Toda na obrežju je mogočna nakaza: velikanski, iz jelovih desk zbit konj (kasneje imenovan [[trojanski konj]], ki je bil Odisejeva zamisel). Trojanci ga odpeljejo v mesto. Konj je poln vojakov in ponoči pridejo ven, pokličejo še ostale vojake in skupaj sežgejo mesto. S Trojo je konec. Edini preživeli »pravi junaški Trojanec« [[Enej]] se odpravi po svetu, kjer začne zgodovino [[Rim]]a, Odisej se 10 let vrača do rodne [[Itaka|Itake]] (kar je opisano v ''Odiseji'', ki je tako kot ''Iliada'' Homerjeva knjiga), Menelaj pa vzame Heleno nazaj.
Vrstica 54:
[[ja:トロイア戦争]]
[[ka:ტროის ომი]]
[[kk:Троя соғысы]]
[[ko:트로이아 전쟁]]
[[la:Bellum Troianum]]