Kitolov: Razlika med redakcijama

Kitolov se je začel že v prazgodovini in je bil sprva omejen na obalne vode. Zgodnji kitolov je vplival na razvoj zelo različnih kultur, kot na primer, na Norveškemnorveško in na Japonskemjaponsko. Čeprav prazgodovinski lov in zbiranje na splošno velja, da so imeli nizek ekološki vpliv človeških dejavnosti, povezanih s predčasnim kitolovom skupnosti na Arktiki so lahko spremenjeni sladkovodnih ekologije. Z razvojem sodobnih tehnologij se je spodbudilo kitolov v 19. stoletju povečanjepovečalo povpraševanja po kitovem olju, ki je bil včasih znan kot "olje za vlak". in vV 20. stoletju se je povečalo povpraševanje po margarini iniz kitovega olja, kasneje pa tudi po kitovem mesu.

Kitovo olje se danes malo uporablja danes in sodobni komercialni kitolov je orientiran predvsem zana kitovo meso. Primarno lovijo 2 vrsti, navadnega ščukastega kita in antarkticnegaantarktičnega ščukastega kita, dva od najmanjših vrst kitov z kitovo kostjo. Nedavne znanstvene raziskave ocenjujejo da živi še približno 103.000 kitov v severovzhodnem Atlantiku in 665.074 okoli Antarktike.

Mednarodno sodelovanje na področju ureditve kitolovkitolova se je začelo leta 1931 in se zaključilo s podpisom Mednarodne konvencije o ureditvi lova na kite (ICRW) leta 1946, katere cilj je "zagotoviti ustrezno ohranjanje populacije kitov ter tako omogočiti komercialni kitolov in urejen razvoj industrije kitolova ". IWC je bil ustanovljen v skladu s pogoji ICRW za odločanje na ravni kvot in drugih pomembnih zadevah, ki temeljijo na ugotovitvah svojega znanstvenega odbora. Države, ki niso članice IWC niso omejeni z njenimi predpisi in izvajajo svoje lastno upravljanje programov.

Člani IWC glasovalo 23. julija 1982 in velja moratorij na komercialni kitolov vse se začne v sezoni 1985-86. Od leta 1992, je Znanstveni odbor IWC je zahtevala, da se ji dovoli, da poda predloge za nekatere kvote vrst kitov, vendar je tobil doslejta bilapredlog doslej zavrnjena na plenarnemplanirnih zasedanju Odbora. Norveška še naprej lovi navadnega ščukastega kita, komercialno v skladu s predpisi IWC,. koVendar je vložila uradni ugovor na moratorij.

Svetovni sklad za naravo pravi, da je bilo ubitih 90% vseh severnih kitov, z trčenjemv trčenjih z ladjo. Zahtevajo omejitev gibanja ladijskega prometa na določenih področjih. Temu sledi prilova, ki ji sledi lov. Nekateri znanstveniki verjamejo, da je tudi onesnaževanje tudi dejavnikvzrok pri izumrtju nekaterih vrst. Poleg tega od moratorija IWC, je prišlo do več primerov nezakonitega ulovalova kitov, ki ga naredi IWC. Leta 1994, IWC dokaže o genskemu testiranju kitovega mesa in mast za prodajo na prostem trgu na Japonskem leta 1993.

Leta 1994 se je pokazalo, da je Sovjetska zveza sistematično zanikalaprikrivala realno število ujetih kitov. Na primer, 1948-1973, je bilo vSovjetski zvezi, ujetih 48.477 grbavih kitovkitovin namestone le 2710 uradnokot izso poročilauradno nazapisali v poročilo IWC. Na podlagi teh novih informacij, je IWC navedelzahteval, da moremora Sovjetska zveza na novo spisatiposredovati podatke za ulov zadnjih štiridesetih letih. PobesedahPo besedah Ray Gambell, sekretarja IWC v tistem času, ja organizacija sumila realnida znekdanja nekdanjoSovjetska Sovjetskozveza zvezopošilja prirejene podatke, vendar ni sprejela nadaljnje ukrepeukrepala, kerda ne bi posegala v nacionalno suverenost.

Kanadski kitolov seizvajajo izvederazlične z različnimi skupinamiskupine Inuitov po vsej državi,. Gre za kitolov v majhnem številu in ga upravlja RibištvoDruštvo za ribištvo in oceane KanadoKanade. Meso, pridobljeno iz tega kitolova je namenjeno za komercialno prodajajo v trgovinah in supermarketih. To meso je običajno ni na voljo v južnih mestnih središčih, kot so Vancouver, Toronto, Montreal alije pa je bolj na voljo v severnem delu skupnosti, v katerihkateri je meso kitov sestavina tradicionalnitradicionalne prehraniprehrane. Obstaja veliko trenj med lovci in naravovarstveniki o lovu. Whale Dolphin Conservation Society pravi: "Kanada je izvajala politiko upravljanja morskih sesalcev, ki se zdi, da je treba več storiti s političnih razlogov in ne ohranjanje živali." Kanada ja zapustila IWC leta 1982 in se kotjo takazato ne zavezuje moratorijamoratorij na kitolov.

DomorodciDomorodcom Svetega Vincenta iz Grenadine na otoku Bequia imajoBequiaje kvoto določenodoločena odMednarodna Mednarodne komisijekomisija za kitolov. In sicer do štirih grbavavih kitov na leto z uporabo tradicionalnih načinov lova in opreme.

Okoli 950 dolgoplavutih kitov (Globicephala melaena, dejansko vrsta delfinov), ulovijo na leto, predvsem poleti. Občasno lovijo se druge vrste kot je severni kit in atlantski delfin. Lov je znan kot Grindadráp. Ferski kitolov ureja organ Ferskih otokov, ne pa IWC, ki ne urejajourejaja lovlova na malihmale kitovkite in delfinovdelfine. Večina prebivalcev Ferskih ototk meni da je lov pomemben del njihove kulture in zgodovine. Skupine za pravice živali močno kritizirajo lov kot krut in nepotrebn. Lovci pa trdijo, da večina novinarjev ne kažepozna dovolj znanja o ulovu, metodahmetoda za zajemanje in ubijanje kitov ali njegov gospodarski pomen.

Grenlandski Inutski lovci ulovijo okoli 175 kitov na leto, kar je tretji največji ulov na svetu takoj za Norveško in Japonsko,. čepravČeprav se je njihov ulov majhnen v primerjavi z Japonskim in Norveškim, ki je v povprečju okoli 590 in 730 kitov v 1998-2007. IWC obravnava zahodno in vzhodno obalo Grenlandije, kot dve ločeni območji prebivalstva ter določa ločene kvote za vsako obalo. Precej bolj gosto poseljene zahodne obale predstavlja več kot 90 odstotkov ujetih kitov. V povprečnempovprečju na letuleto ulovijo okoli 150 ščukastih kitov in 10 fin kitov na zahodnezahodni obali. in okoliOkoli 10 navadnih kitov pa je ulovljenih izna vzhodni vzhodne obaleobali.

Islandija ni vložila ugovora zoper moratorij IWC iz leta 1982, ki je začela veljati leta 1986. Med letoma 1986 in 1989 so ulovili okrog 60 kitov na leto, na podlagi znanstvenih dovoljenj. Vendar pa je pod močnim pritiskom držav, ki so proti kitolovu, omogočila samo seše kitolov v znanstvene namene kot izogibanje moratorija. Ker je IWC zavrnila njihovo priporočilo znanstvenega odbora, da se omogoči trajnostni komercialni kitolov, je Islandija zapustilzapustila IWC leta 1992.

Islandija seponovno včlanipostane nazaj včlanica IWC leta 2002 z rezervacijo za moratorij. Islandija predstavi študijoraziskavo izvedljivosti lova leta 2003 na srečanju IWC za ulov v letih 2003 in 2004. Glavni cilj raziskave je bil poglobiti razumevanje rib interakcij kita. Sredizaradi nesoglasja znotraj IWC Znanstvenega odbora o vrednosti raziskavraziskave in njegovanjene pomembnostpomembnosti za cilje IWC, nobena odločitev o predlogu ni bil dosežen. VendarKjub temu pa so bila v skladu s pogoji iz konvencije islandske vlade, so bila izdana dovoljenja za znanstveni ulov. Leta 2003 se je nadaljeval kitolov v znanstvene namene, ki se je nadaljeval v letih 2004 in 2005.

Lamalera, na južni obali otoka Lembata in Lamakera na sosednjem Solor sta zadnji dve preostali indonezijski kitolovni skupnosti. Verski tabuji, zapovedjujo da uporabijo vsak del živali. Približno polovica ulova se hraniodbrži v vasi, ostaloz ostalim se trguje na lokalnih trgih. Leta 1973 je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) poslala kitolovko in norveškega kitolovca za posodobitev lova. Ta prizadevanja so trajala tri leta inPrizadevanja niso bila uspešna. Glede na poročilo FAO, Lamaleranci "so se Lamaleranci navadili na svoje metode lova na kite, ki ustreza njihovim naravnim virovvirom, kulturim načelom in slogu.

KoProti jemoratoriju bil moratorijza komercialni kitolov, ki jihga je IWC izdal leta 1982, naje Japonskem vložila uradni ugovor. Vendar pa je v odzivu na grožnje ZDA, da bi zmanjšanje Japonske ribolovne kvote v teritorialnih vodah, ZDA, pod pogoji Packwood-Magnuson spremembe, Japonska umaknila svoj ugovor v letu 1987. VendarKer pa,Japonska gledeni namogla BBC,ponovni vzačeti Amerikikitolova sov sekomercilane vrnili na to obljubo, učinkovito uničuje posel. [14] Od Japonske ni mogel nadaljevati komercialni kitolovnamene, je začela kitolov na znanstveno-raziskovalnoraziskovali osnovoosnovi. Avstralija, Greenpeace, Sea Shepherd Conservation Society in drugih skupin sporso japonskiJaponski zahtevekkitolov zav raziskaveznastvene ",namene kotoznačili zoglj za preobleka za komercialni kitolov, ki je prepovedanaprepovedan." [15] [16]

Namen raziskovalnega programa je bilo določiti velikost in dinamiko populacije kitov. Japonska vlada želi nadaljevati kitolov na trajnosten način pod nadzorom IWC, tako za kitove izdelke (meso itd) in za ohranitev ribolovnih virov z izločitvijo kitov. Organizacije, ki se borijo proti kitolovu trdijo, da je raziskovalni program, preobširen in da je velikost vzorca prevelika in da bi lahko enakovreden informacije dobili z nesmrtonosnimi sredstvi, na primer s študijem vzorcev kitovegas tkiva (kot je koža) ali blatublata. Japonska vlada podpira Inštitut za raziskave kitov in delfinov (PIS), ki izvaja raziskave in se ne strinja z navedbo, da je mogoče dobiti informacije iz tkiv in ali vzorcev iztrebkov in da je potreben velik vzorec tkiva, da so lahko izsledki upoštevani.

Japonski kitolov v znanstvene namene je sporen v državah, ki se borijo proti kitolovu. Države, ki nasprotujejo kitolovu so podpisale več nezavezujočih resolucij v IWC-ju, kjer pozivapozivajo Japonsko naj ustavi program. Japonska trdi, da je populacija nekaterih vrst kitov dovolj velika, da se lahko vzdržujeza komercialni lov. Namestnik komisarja za kitolov, Joji Morishita, je za BBC News povedal, da je "razlog za moratorij naza komercialni kitolov znanstvena negotovost glede števila kitov, zato smo tudi začeli zs kitolovom v znanstvene namene, da zberemo več podatkov.

Norveška je podala ugovor na moratorimoratorij Mednarodne komisije za kitolov (IWC) in seje zato ne zavezuje. KomercialniS kitolovkomercialnim kitolovom je prenehala za petletno obdobje, v katerem je bil opravljen manjšji znanstveni ulov za ocenitev stevilaštevila populacije. Lov je nadaljevala leta 1993. Dovoljenje imajo samo za ulov ščukastega kita.

V Združenih državah Amerike, jeizvajajo kitolov, ki ga izvajajosamo domorodci iz Aljaske iz devetih različnih skupnosti na Aljaski. Program kitolova upravlja Alaska Eskimo komisija za kitolov, ki poroča in National Oceanic Atmospheric Administration. Obseg lova je približno 50 čelnimih kito na leto od populacije v višini približno 10.500 kitov v vodah Aljaske. Okoljevarstvenike je strah da ta lov ni trajnosten, čeprav IWC znanstveni odbor, za istoto skupino, pod pogojem, da je zgoraj navedeno oceno populacije, ocenjuje kot rast populacije 3,2% letno. Lov je pravPrav tako v povprečju na leto ulovijo enega ali dva siva kita vsako leto do leta 1996. Kvota je bila zmanjšana na nič v tem letu zaradi skrbi glede populacije te vrste kitov. Pregled v prihodnosti lahko povzroči da lov se nadaljuje. Čelni kiti tehtajo približno 5-10 krat toliko kot ščukasti kit.

Pleme Makah si je v Washingtonu izgalsoval pravico, za ponovni kitolov za leto 1999, kljub intenzivnihintenzivnim protestihprotestom skupin za živalske pravice. Ti soSedaj zdajse želelipogajajo nadaljevatiza kitolovponovno sivihvzpostavitev kitov,lova vna pogodbisive izkite. Ta pravica jim pripada po pogodbi zaliva Neah.