Kitolov: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{slog|obupen prevod iz angleščine, newikificirano}}
▲'''Kitolov''' je lov na kite predvsem zaradi mesa in olja. V prvih oblikah sega vsaj 3000 BC. Različne obalne skupnosti imajo dolgo zgodovino z preživljanjem iz kitolova in iz nasedlih kitov. Industrija kitolova nastala z organizacijo flote v 17. stoletju; konkurenčne nacionalne industrije kitolova v 18. in 19. stoletja ter uvedbo predelovalne ladje skupaj s konceptom spravila kitov v prvi polovici 20. stoletja.
Ker je tehnologija in povečano povpraševanje po na videz velikih sredstvih ostala visoka, ulov daleč presega nosilnost zalog kitov. V poznih 1930 več kot 50.000 kitov je bilo ubitih na leto in do sredine stoletja so bili znaki, da se populacije kitov ne dopolniti. Sčasoma je leta 1986 Mednarodna komisije za kitolov uvedla moratorij na komercialni kitolov, tako da so se lahko polulacije opomogle.
Vrstica 10 ⟶ 8:
==Zgodovina kitolova==
Kitolov se je začel že v prazgodovini in je bil sprva omejen na obalne vode. Zgodnji kitolov je vplival na razvoj zelo različnih kultur, kot na primer, na Norveškem in na Japonskem. Čeprav prazgodovinski lov in zbiranje na splošno velja, da so imeli nizek ekološki vpliv človeških dejavnosti, povezanih s predčasnim kitolovom skupnosti na Arktiki so lahko spremenjeni sladkovodnih ekologije. Z razvojem sodobnih tehnologij je spodbudilo kitolov v 19. stoletju povečanje povpraševanja po kitovem olju, včasih znan kot "olje za vlak" in v 20. stoletju povpraševanje po margarini in kasneje kitovem mesu.
Vrstica 25 ⟶ 23:
Člani IWC glasovalo 23. julija 1982 in velja moratorij na komercialni kitolov vse se začne v sezoni 1985-86. Od leta 1992, je Znanstveni odbor IWC je zahtevala, da se ji dovoli, da poda predloge za nekatere kvote vrst kitov, vendar je to doslej bila zavrnjena na plenarnem zasedanju Odbora. Norveška še naprej lovi navadnega ščukastega kita, komercialno v skladu s predpisi IWC, ko je vložila uradni ugovor na moratorij.
[[File:Domino whale-bone hg.jpg|right|thumb|200px|[[Domine]] narejene iz kitovih kosti]]
==Ilegalni lov, trčenje z ladjami==
Svetovni sklad za naravo pravi, da je bilo ubitih 90% vseh severnih kitov, z trčenjem z ladjo. Zahtevajo omejitev gibanja ladijskega prometa na določenih področjih. Temu sledi prilova, ki ji sledi lov. Nekateri znanstveniki verjamejo, da je onesnaževanje tudi dejavnik pri izumrtju nekaterih vrst. Poleg tega od moratorija IWC, je prišlo do več primerov nezakonitega ulova kitov, ki ga naredi IWC. Leta 1994, IWC dokaže o genskemu testiranju kitovega mesa in mast za prodajo na prostem trgu na Japonskem leta 1993.
Vrstica 42 ⟶ 41:
Domorodci Svetega Vincenta iz Grenadine na otoku Bequia imajo kvoto določeno od Mednarodne komisije za kitolov do štirih grbavavih kitov na leto z uporabo tradicionalnih načinov lova in opreme.
[[File:whalemeat.jpg|right|thumb|200px|Decek, ki nosi meso kita ujetega 2007]]
==Ferski otoki==
Vrstica 61:
Islandija je nadaljevala komercialni kitolov leta 2006. Letna kvota nastavljena na 30 ščukastih kitov (od ocenjenih 174.000 živali v srednjem in severno-vzhodnem Severnem Atlantiku) in devet fin kitov (od ocenjenih 30.000 živali v srednjem in severno-vzhodnem Severnem Atlantiku).
[[File:Icelandic whalers 08.JPG|thumb|200px|Islandske kitolovke]]
==Indonezija==
Lamalera, na južni obali otoka Lembata in Lamakera na sosednjem Solor sta zadnji dve preostali indonezijski kitolovni skupnosti. Verski tabuji, zapovedjujo da uporabijo vsak del živali. Približno polovica ulova se hrani v vasi, ostalo se trguje na lokalnih trgih. Leta 1973 je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) poslala kitolovko in norveškega kitolovca za posodobitev lova. Ta prizadevanja so trajala tri leta in niso bila uspešna. Glede na poročilo FAO, Lamaleranci "so se navadili na svoje metode lova na kite, ki ustreza njihovim naravnim virov, kulturim načelom in slogu.
==Japonska==
Ko je bil moratorij komercialni kitolov, ki jih je IWC izdal leta 1982, na Japonskem vložila uradni ugovor. Vendar pa je v odzivu na grožnje ZDA, da bi zmanjšanje Japonske ribolovne kvote v teritorialnih vodah, ZDA, pod pogoji Packwood-Magnuson spremembe, Japonska umaknila svoj ugovor v letu 1987. Vendar pa, glede na BBC, v Ameriki so se vrnili na to obljubo, učinkovito uničuje posel. [14] Od Japonske ni mogel nadaljevati komercialni kitolov, je začela kitolov na znanstveno-raziskovalno osnovo. Avstralija, Greenpeace, Sea Shepherd Conservation Society in drugih skupin spor japonski zahtevek za raziskave ", kot preobleka za komercialni kitolov, ki je prepovedana." [15] [16]
Namen raziskovalnega programa je bilo določiti velikost in dinamiko populacije kitov. Japonska vlada želi nadaljevati kitolov na trajnosten način pod nadzorom IWC, tako za kitove izdelke (meso itd) in za ohranitev ribolovnih virov z izločitvijo kitov. Organizacije, ki se borijo proti kitolovu trdijo, da je raziskovalni program, preobširen in da je velikost vzorca prevelika in da bi lahko enakovreden informacije dobili z nesmrtonosnimi sredstvi, na primer s študijem vzorcev kitovegas tkiva (kot je koža) ali blatu. Japonska vlada podpira Inštitut za raziskave kitov in delfinov (PIS), ki izvaja raziskave in se ne strinja z navedbo, da je mogoče dobiti informacije iz tkiv in ali vzorcev iztrebkov in da je potreben velik vzorec tkiva, da so lahko izsledki upoštevani.
Japonski kitolov v znanstvene namene je sporen v državah, ki se borijo proti kitolovu. Države, ki nasprotujejo kitolovu so podpisale več nezavezujočih resolucij v IWC-ju, kjer poziva Japonsko naj ustavi program. Japonska trdi, da je populacija nekaterih vrst kitov dovolj velika, da se lahko vzdržuje komercialni lov. Namestnik komisarja za kitolov, Joji Morishita, je za BBC News povedal, da je "razlog za moratorij na komercialni kitolov znanstvena negotovost glede števila kitov, zato smo tudi začeli z kitolovom v znanstvene namene, da zberemo več podatkov.
==Norveška==
Norveška je podala ugovor na moratori Mednarodne komisije za kitolov (IWC) in se zato ne zavezuje. Komercialni kitolov je prenehala za petletno obdobje, v katerem je bil opravljen manjšji znanstveni ulov za ocenitev stevila populacije. Lov je nadaljevala leta 1993. Dovoljenje imajo samo za ulov ščukastega kita.
Norveški ulov ščukastega kita se je gibal med 487 živali leta 2000 in 592 živali v letu 2007. Lovno področje je izključno severovzhodni Atlantik, kjer je populacija ščukastega kita ocenjena na 103.00 živali.
Vrstica 73 ⟶ 90:
Pleme Makah je Washingtonu izgalsoval pravico, za ponovni kitolov za leto 1999, kljub intenzivnih protestih skupin za živalske pravice. Ti so zdaj želeli nadaljevati kitolov sivih kitov, v pogodbi iz zaliva Neah.
[[File:Hopson Whaling Crew.jpg|thumb|right|215px|Tradicionalni lov na [[Aljaski]].]]
| |||