Hrib Kučar je bil poseljen že v [[prazgodovina|prazgodovinski]] dobi o čemer pričajo ostanki nasipov na južnem vrhu hriba. Na severnem vrhu so odkrili [[antika|poznoantični]] naselbinski kompleks iz [[5. stoletje|5.]] - [[6. stoletje|6.stoletja]] sz cerkvijodvema cerkvama, [[krstilnica|krstilnico]] in več stanovanjskimi zgradbami. Ta poznoantična naselbina je bila v antiki obdana z obzidjem. Pod vznožjem hriba so odkrili več gomil in grobišč iz starejše in mlajše [[kamena doba|kamene dobe]]. Kraj je bil poseljen tudi v [[halštat]]ski dobi, o čemer pričajo tudi najdbe iz tega obdobja. Po količini najdb kaže, da je bilo na tem kraju eno največjih [[železna doba|železnodobnih]] selišč v širšem južnoalpskem prostoru<ref>Janez Dular: Podzemelj, 1978</ref>. Tako so na južnem in severnem pobočju Kučarja odkrili halštatsko topilnico železove rude, na severnem delu pa ostanke kovačnice in rudarske hiše. Svoje mrtve so v tistem času pokopavali v [[gomila|gomile]] ob vznožju hriba, grobišče pa je obsegalo okoli 30 gomil. Te grobove so po večini odkopali že pred prvo svetovno vojno, izkopanine pa so prepeljali v [[muzej]] na [[Dunaj]]u. Nekaj kasneje izkopanih najdb pa je danes na ogled v [[Narodni muzej v Ljubljani|Narodnem muzeju v Ljubljani]].
Kraj je bil poseljen tudi v rimskem obdobju, saj so v kraju našli tudi rimski [[nagrobnik]], posvečen [[bog]]u [[Silvan]]u.
