Vinko Močnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Življenjepis |
||
Vrstica 1:
'''Vinko Močnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[teolog]] in [[filozof]], * [[10. januar]] [[1889]], [[Cogetinci]] v [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Župniji Sv. Anton v Slovenskih goricah]], † [[23. december]] [[1969]], [[Ljubljana]].
Osnovno izobrazbo si je pridobil v [[Cerkvenjak|cerkvenjaški]] ljudski šoli, [[gimnazija|gimnazijo]] pa je obiskoval v [[Maribor|Mariboru]], kjer je [[matura|maturiral]] tik pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] leta [[1914]]. V Mariboru je študiral tudi [[bogoslovje]] in leta [[1919]] postal [[duhovnik]].▼
== Življenjepis ==
▲Osnovno izobrazbo si je pridobil v [[Cerkvenjak|cerkvenjaški]] ljudski šoli, [[gimnazija|gimnazijo]] pa je obiskoval v [[Maribor|Mariboru]], kjer je [[matura|maturiral]] tik pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] leta [[1914]]. V Mariboru je študiral tudi [[bogoslovje]] in leta [[1919]] postal [[duhovnik]]. Tri leta je bil nato [[kaplan]] v [[Loka pri Zidanem Mostu|]Loki pri Zidanem Mostu], krajši čas tudi v [[Videm ob Savi|Vidmu ob Savi]]. Že leta [[1923]] je v [[Zagreb]]u dosegel [[doktorat]] iz teologije, po nekaj letnem študiju v [[Rim]]u pa leta [[1927]] še doktorat iz cerkvenega prava.
Leta [[1922]] je bil imenovan za profesorja cerkvenega prava in cerkvene zgodovine na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]]. tu ga je doletela [[druga svetovna vojna]], in je bil pregnan na [[Hrvaška|Hrvaško]]. Odpravil se je v [[Beograd]] postal učitelj verouka na gimnaziji in bil do konca vojne tudi predsednik tamkajšnega cerkvenega sodišča. Po vojni je bil za krajši čas kaplan v svoji rojstni župniji, leta [[1946]] pa imenovan za profesorja cerkvenega prava na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. Leta [[1954]] je bil upokojen, delo na fakulteti pa je opravljal vse do smrti.
== Delo ==
Svoje življenje in znanstveno delovanje je Močnik povsem posvetil cerkvenemu pravu. Mnogim generacijam slovenskih [[Bogoslovje|bogoslovcev]] je bilprofesor tega strokovnega področja in je zanje pripravil tudi nekatere osnovne visokošolske učbenike kot npr. ''Zakonsko pravo'' ([[1954]]), ''Kazensko pravo'' ([[1968]]). Kot tenkočuten [[jurist]], ki se je z znanstveno doslednjostjo razgledoval po aktualni evropski strokovni literaturi, je obravnaval priložnostna cerkvenopravna vprašanja ter svoje ugotovitve v zvezi s tem objavljal v [[Slovenščina|slovenščini]], [[Nemščina|nemščini]] ter [[Latinščina|latinščini]] v domačem strokovnem časupisju, npr. ''Bogoslovnem vestniku'', z njimi pa je bil tudi cenjen sodelavec tujih publikacij (Theologisch-praktische Quartalschrift, Linz). Nepogrešljif je bilves čas svojega delovanja tudi kot izjemen svetovalec pri zadevah različnih cerkvenih sodišč. Zlasti v zgodnjejšem obdobju se je posvečal tudi splošnim teoretičnim vprašanjem prava, kar dokazuje njegov prispevek ''Naravnost in pravo'' v jubilejskem zborniku mariborskega bogoslovnega učilišča ([[1929]]).
== Glej tudi ==
Vrstica 9 ⟶ 14:
* [[seznam slovenskih filozofov]]
== Viri ==
Podoba kraja [[Občina Cerkvenjak|Občine Cerkvenjak]] (2001), ISBN 961-90917-0-1
Slovenski biografski leksikon,
Bogoslovni vestnik, (1970)
[[Kategorija:
[[Kategorija:
[[Kategorija:Slovenski
[[Kategorija:Slovenski
[[Kategorija:
[[Kategorija:
[[Kategorija:Osebnosti Občine Cerkvenjak]]
| |||