Ramenski sklep: Razlika med redakcijama

dodanih 94 zlogov ,  pred 12 leti
m
slog
m (slog)
[[Slika:Gray327.png|thumb|right|250px|Ramenski sklep, na katerem se vidi kita [[dvoglava nadlaktna mišica|dvoglave nadlaktne mišice]] ovita v sinovialno ovojnico. Vidi se tudi korakoidni odrastek na [[lopatica|lopatici]].]]
 
'''Ramenski sklep''' ({{lang-la|''articulatio humeri''}}) je po svoji funkciji in obliki pravi okrogli sklep (''articulatio spheroidea'') in ima med vsem sklepi v človeškem telesu največjo gibljivost. Sklep tvorita dve kosti, [[nadlahtnica]] (''os humeri'') in [[lopatica]] (''os scapulae'') na katerima se nahajata sklepni površini:
 
Ramenski sklep (''articulatio humeri'') je po svoji funkciji in obliki pravi okrogli sklep (''articulatio spheroidea'') in ima med vsem sklepi v človeškem telesu največjo gibljivost. Sklep tvorita dve kosti, [[nadlahtnica]] (''os humeri'') in [[lopatica]] (''os scapulae'') na katerima se nahajata sklepni površini:
*'''glava nadlahtnice''' (''caput humeri''),
*'''glenoidalna ponev''' (''cavitas glenoidalis scapulae'').
 
Zaradi majhne konkavne sklepna površine na lopatici (glenoidalna ponev zaobjame le tretjino glave nadlahtnice), povečuje sklepno ponev hrustančast ''labrum glenoidale''. Na ta način pomaga k stabilizaciji sklepa, saj je ta zaradi velike gibljivostiin razmerja med sklepnima površinama nestabilen. Pri stabilzaciji sodelujejo tudi vezi in mišice, predvsem skupina mišic rotatorne manšete. V skupino spadajo naslednje mišice:<ref>V [[anglosaška|anglosaški]] literaturi jih označuje izraz '''SITS'''.</ref>
*'''nadgrebenčnica''' (''m.supraspinatus''),
*'''podgrebenčnica''' (''m.infraspinatus''),
*'''mala okrogla mišica''' (''m.teres minor''),
*'''podlopatična mišica''' (''m.subscapularis'').
 
V [[anglosaška|anglosaški]] literaturi jih označuje izraz '''SITS'''.
 
== Sklepna ovojnica ==
 
Ramenski sklep obdaja ohlapna [[fibrozen|fibrozna]] ovojnica ali kapsula. Medialno se pripenja na rob glenoidalne ponve in prehaja na anatomski vrat nadlahtnice, ki se nahaja pod glavo nadlahtnice. Tako premošča medgrčični žleb nadlahtnice (''sulcus intertubercularis'') in ga pretvori v kanal (''canalis intertubercularis'').
Na notranji strani, ob fibrozni poteka še [[sinovialna]] ovojnica. Ta obdaja še kito [[dvoglava upogibalka roke|dvoglave upogibalke roke]] (''vagina synovialis intertubercularis'') in jo spremlja vse do kirurškega vratu nadlahtnice.
Sklepna ovojnica je najbolj šibka na spodnjem, inferiornem delu sklepa, saj je tu ne ojačujejo mišice rotatorne manšete. Tveganje [[dislokacija|dislokacije ]] je zato tu večje.
 
 
== Vezi ramenskega sklepa ==
[[Slika:Gray328.png|thumb|right|250px|Korakoakromialna vez, razpeta med kromionom in korakoidnim odrastkom.]]
 
[[Slika:Gray328.png|thumb|right|250px|Korakoakromialna vez, razpeta med kromionom in korakoidnim odrastkom.]]
 
Najpomembnejše vezi so naslednje:
*'''glenohumeralna vez''' (''ligg.glenohumeralia''), ki ojačuje sprednji, anteriorni del sklepne ovojnice. Sestoji se iz treh vezivnih trakov, ki potekajo od roba glenoidalne ponve proti majhni grčici (''tuberculum minus'') nadlahtnice.
 
== Gibi v ramenskem sklepu ==
 
Ohlapna ovojnica in razmerje med sklepnima površinama omogočata sklepu veliko gibljivost. Možni so naslednji gibi:
*'''Predročenje''' (''anteflexio''), dviganje iztegnjenega uda navzpred,
*'''lateralna, zunanja rotacija''' sprednja stran uda se premakne stran od mediane ravnine,
*'''kroženje,cirkumdukcija''' (''circumducti''), ud opisuje s svojim gibanjem stožec, katerega vrh je v samem sklepu. Ta gib je kombinacija predročenja, zaročenja, odročenja in priročenja.
 
 
== Mišice ramenskega sklepa ==
Mišice, ki omogočajo gibanje v ramenskem sklepu so naslednje:
* Glavna fleksorja, mišici, ki izvajata predročenje sta [[deltasta mišica]] (''m.deltoideus'') in [[velika prsna mišica]] (''m.pectoralis major''). Pri gibu sodelujeta tudi '''dvoglava nadlaktna mišica''' (''m.biceps brachii'') in [[pazdušna mišica]] (''m.coracobrachialis'').
 
* Glavni ekstenzor (zaročenje) je [[široka hrbtna mišica]] (''m.latissumus dorsi'').
*Glavna fleksorja, mišici, ki izvajata predročenje sta [[deltasta mišica]] (''m.deltoideus'') in [[velika prsna mišica]] (''m.pectoralis major''). Pri gibu sodelujeta tudi '''dvoglava nadlaktna mišica''' (''m.biceps brachii'') in [[pazdušna mišica]] (''m.coracobrachialis'').
* Glavni abduktor roke je '''deltasta mišica''', predvsem njena centralna vlakna. Pri gibu sodeluje tudi '''nadgrebenčnica''' (''m.supraspinatus'').
*Glavni ekstenzor (zaročenje) je [[široka hrbtna mišica]] (''m.latissumus dorsi'').
* Glavna adduktorja roke sta '''velika prsna mišica''' in '''velika hrbtna mišica'''.
*Glavni abduktor roke je '''deltasta mišica''', predvsem njena centralna vlakna. Pri gibu sodeluje tudi '''nadgrebenčnica''' (''m.supraspinatus'').
*Glavna adduktorjaGlavni rokemedialni starotator je '''velika prsnapodlopatična mišica''' in ('''velika hrbtna mišica'm.subscapularis'').
* Glavni medialnilateralni rotator je '''podlopatična mišicapodgrebenčnica''' (''m.subscapularisinfraspinatus'').
*Glavni lateralni rotator je '''podgrebenčnica''' (''m.infraspinatus'').
 
 
== Sluzniki ramenskega sklepa ==
[[burza|Sluzniki]] (''bursa synovialis'') so pomožni aparati sklepa. Vsebujejo [[sinovialna tekočina|sinovialno tekočino]] in se nahajajo na mestih, kjer kita drgne ob kost in kjer med kostjo in mišicami ni mišic ali drugega tkiva. Glavna naloga sluznikov je torej zmanjšati trenje. Pri ramenskem sklepu so še posebej pomembne tiste, ki komunicirajo s sklepno votlino sklepa.
 
Sluzniki (''bursa synovialis'') so pomožni aparati sklepa. Vsebujejo sinovialno tekočino in se nahajajo na mestih, kjer kita drgne ob kost in kjer med kostjo in mišicami ni mišic ali drugega tkiva. Glavna naloga sluznikov je torej zmanjšati trenje. Pri ramenskem sklepu so še posebej pomembne tiste, ki komunicirajo s sklepno votlino sklepa.
 
*'''Podlopatični sluznik''' (''bursa subscapularis''), se nahaja pod med kito podlopatične kite in vratom lopatice (''collum scapulae''). Navadno komunicira s skleno votlino sklepa.
*'''Podakromialni sluznik''' (''bursa subacromialis''), znan tudi pod imenom poddeltasti sluznik (''bursa subdeltoidea''). Ta veliki sluznik se nahaja med deltasto mišico, kito podgrebenčnice in fibrozno sklepno ovojnico. Ta sluznik v večini primerov ne komunicira s sklepno votlino.
 
== Opombe in reference ==
{{opombe}}
 
[[Kategorija:Artrologija]]