Biotska raznovrstnost: Razlika med redakcijama

'''[[Ekosistemska diverziteta]]''' – organizmi, ki medsebojno vplivajo drug na drugega, skupaj s fizičnim okoljem tvorijo [[ekosistem]]. Živa bitja zunaj ekosistemov[[ekosistem]]ov ne morejo preživeti. Če uničimo ekosistem, bodo propadle tudi vrste. Če uničujemo vrste, ki gradijo ekosistem, s tem uničimo tudi sam ekosistem.

V Sloveniji smo doslej določili okrog 24.000 vrst živih bitij, natančna opredelitev števila za zdaj še ni mogoča. Številčne ocene vseh potencialnih vrst pri nas pa se gibljejo med 50.000 in 120.000. Slovenija je torej dokaj slabo raziskana. Domači strokovnjaki se ukvarjajo s skupinami živih bitij, ki obsegajo slabo polovico pri nas živeč vrst. O [[praživali]]h in nekaterih skupinah [[mnogoceličarji|mnogoceličnih živali]] (o številčno bogatih skupinah [[žuželka|žuželk]] npr. [[dvokrilci|dvokrilcev]]) praktično nimamo podatkov. Z raziskavami rastlin in vegetacije je nekoliko boljše, najslabše stanje pa je v raziskavah [[bakterija|bakterij]] in [[gliva|gliv]]. Kljub slabi raziskanosti pa do sedaj zbrani podatki pričajo o izjemni biotski pestrosti [[slovenija|Slovenije]].

Na začetku človekovega vzpona, je bil glavni razlog za povečano izumiranje neposreden lov. Kasneje so eksotične vrste, ki jih je v novo okolje zanesel človek, vzpostavile z avtohtonimi živimi bitji nove biotske povezave, ki so pripeljale do [[izumiranje|izumiranja]] slednjih. Danes je glavni vidik izumiranja globalno poseganje v biosfero, ki ima za posledico nazadovanje in uničenje ekosistemov velikih razsežnosti.

[[Izumiranje]] vrst ni proces, značilen samo za današnje čase. Znanstveniki ocenjujejo, da danes živi le 1% vseh vrst, ki so se zvrstile skozi zemeljsko zgodovino. Zgodilo se je najmanj pet velikih biotskih katastrof - veliko izumiranje vrst v razmeroma kratkem časovnem obdobju. Vsaka od njih pa je povzročila tudi nov evolucijski razvoj. V zadnjem obdobju, s pojavim [[človek]]a, pa se je tempo izumiranja tudi do tisočkrat povečalo. 22.500 že znanih [[živali|živalskih]] in [[rastline|rastlinskih]] vrst je na robu [[izumrtje|izumrtja]], nekatere pa bodo izumrle, še preden jih bomo odkrili. Tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] je stanje zaskrbljujoče. V seznam ogroženih živali je vključenih 45% vrst. Stanje pri rastlinah je nekoliko ugodnejše, ogroženih je okoli 19% vrst.

[[Habitat (ekologija)|Habitat]] je okolje z živo in neživo naravo, v kateri živi osebek, [[populacija]], vrsta ali skupina vrst. Pod [[ekosistem]] pa razumemo skupino organizmov v njihovem neživem okolju. Nazadovanje habitata je proces, ki zmanjšuje kakovost habitata. Če habitat za nadaljnji obstoj vrste ni primeren, pa govorimo o izgubi habitata. Kadar se spremeni kakovost večjega števila habitatov, lahko govorimo o nazadovanju ekosistema oz. o izgubi ekosistema. Eden glavnih vzrokov upadanja biodiverzitete zaradi izgube ekosistemov je uničevanje [[gozd]]ov. Proces dosega najhujši obseg na območju [[tropski deževni gozd|tropskega deževnega gozda]]. Vsako leto izgubimo 150.000m² teh gozdov.