Biosfera: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Image:Seawifs global biosphere.jpg|thumb|360px|Termični prikaz oceanov, [[rastlinje|rastlinja]] in [[kontinent|kontinentov]].]]
 
'''Biosfera''' je vsota vseh [[ekosistem|ekosistemov]].Imenuje se tudi območje življenja na [[zemlja|zemlji]].Je svetovni [[ekološski sistem]] ki vkljočuje vsa živa bitja na zemlji in njihova razmerja, vključno z njihovo povezavo z elementi [[litosfera|litosfere]], [[hidrosfera|hidrosfere]] in [[atmosfera|atmosfere]]. Znanstveniki predvidevajo da je biosfera nastala pred 3.5 miljarde let z procesom biogeneze.
Vrstica 24:
Seveda obstajajo tudi ekstremi – ugotovljeno je, da Rüppell-ov jastreb leti na zavidljivih 11300 metrov visoko, in da se gosi, ko se selijo, letijo čez Mount Everest – na 8300 metrih nadmorske višine. Jaki živijo konstantno na višinah 3200 – 5400 metrih nadmorske višine, gorske koze do 3050 metrov. Na takih višinah, se rastlinojedi največkrat preživljajo z mahovjem, lišaji in zelišči
 
Mikroskopski organizmi živijo pa v takih ekstremih, da – če jih vzamemo v obzir – se širina zemljine biosfere krepko poveča. Najdeni so bili [[mikrobi]] v zemljini atmosferi, tudi na 41 kilometrih. Malo vrjetnoverjetno je, da so mikrobi aktivni na taki nadmorski višini, kjer so temperature izjemno nizke in ultravijolično sevanje zelo visoko. Veliko bolj vrjetno je, da so bili te mikrobi prenešeni v višjo atmosfero preko vetrov ali vulkanskih izbruhov. Mikrobe, ki živijo v morju, so našli na globini več kot 10km (Marijanin prekop). Mikrobi niso odvisni od vode, zraka ali Zemeljske skorje. Gojeni termofilni mikrobi so bili odstranjeni iz jedra zemlje, kjer so temperature kamnine nekje med 65-75ºC. Temperatura se povečuje hitro glede na bližino jedra zemlje. Hitrost dviga temperature je odvisna od veliko faktorjev vključno z tipom zemljeske skorje (zemljaska skorja ali dno morja), tipa kamnine, geografske lokacije itd. Zgornja temepraturna meja, pri kateri mikrobi preživijo, je 122ºC, tako, da lahko mejo preživetja v ''globoki boisferi'' definiramo po temepraturi, bolj kot po aboslutni globini.
 
Zemeljsko biosfero lahko razdelimo na številne ekosisteme, na katerem v glavnem prebivajo podobne floro in favno. Na kopnem so ekosistemi večinoma ločeni po zemljepisni širini. Zemljski ekosistem okoli Artike in Artičnega kroga je relativno neprijazen do rastlinskega in živalskega življenja, med tem ko je ekosistem blizu ekvatorja bolj pogosto naseljen. Kopenski organizmi v zmernih in Artičnih ekosistemih imajo relativno malo rastlinja (biomase), energijskih izvorov, ter imajo vidne prilagoditve na mraz. Te organizmi se prilagojeni tudi na selitveno migracijo, zmisko spanje, več plastno izolacijo pred mrazom (koža, maščoba), ter znajo uravnavati toploto v telesu (vročekrvnost).