Narodni muzej Slovenije: Razlika med redakcijama

Prvi lapidarij v Ljubljani je ustanovil že [[Grof|grof]] [[Franz Hohenwart]] leta 1821. V prostorih [[licej]]ske stavbe je postavil prvo [[Epigrafija|epigrafsko]] zbirko kamnitih spomenikov, zato velja za začetnika in ustanovitelja prvega lapidarija v Ljubljani. Ob dograditvi nove muzejske stavbe v času muzejskega ravnatelja [[Dragotin Dežman|Karla Dežmana]] so v pritličnih in kletnih prostorih našli svoje mesto tudi [[Antični Rim|rimski]] kamniti spomeniki, ki so jih zaradi pomanjkanja prostora neurejeno vzidovali v stene pritličnega hodnika. Leta 1995 so pričeli urejati lapidarij v pritličju muzeja in pokritpokriti lapidarij na vrtu muzeja. Prenova je potekala v sklopu 10-letnega projektnega delu številnih muzealcev iz cele Slovenije. Obiskovalcem lapidarija sedaj lahko pokažejo vrhunsko razstavo »Zbirka rimskih kamnitih spomenikov iz obdobja 1. do 4. st. n. št.«. Zbirka obsega 200 kamnitih spomenikov z rimskimi latinskimi napisi, ki so večinoma iz [[Emona|Emone]] in [[Ig]]a ter njegove okolice. Ostali spomeniki so iz [[Trojane|Trojan]], [[Zasavje|Zasavja]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], saj je bil muzej več desetletij edina [[Znanost|znanstvena]] in [[Kultura|kulturna]] ustanova [[Dežela Kranjska|Dežele Kranjske]]. Veliko teh spomenikov je bilo najdenih po naključju, zato je bilo potrebno veliko strokovnega dela za njihovo pravilno umeščanje v lapidarij.