Slovenski narod (časnik): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rektgr |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[slika:Naslovnica prve stevilke.JPG|thumb|150px|Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'']]
[[slika:Naslovnica prve dnevniske stevilke.JPG|thumb|150px|Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik]]
[[slika:Naslovnica stevilke iz leta 1880.JPG|thumb|150px|Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880]]
'''''Slovenski narod''''' ([[1868]]–[[1943]]) je bil politični dnevnik, vodilno slovensko [[liberalizem|liberalno]] glasilo pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]].
== Priprave na izhajanje ==
Po prenehanju izhajanja [[Andrej Einspieler|Einspielerjevega]] ''[[Slovenec (celovški časnik)|Slovenca]]'', je slovensko liberalno meščanstvo izgubilo svoj časopis. [[Janez Bleiweis|Bleiweisove]] konservativno usmerjene ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]'' s svojim množičnim profilom jim niso ustrezale. Želeli so si časopis, ki bi vsaj trikrat na teden, kasneje pa vsak dan, branil njihove pravice in pravice [[Slovenci|Slovencev]] kot naroda. V časopisu so dokazovali svoj obstoj, poudarjali svoj jezik in kulturo ter s tem zahtevali enake pravice kot [[Nemci]] in njihov jezik.
Narodno ozaveščanje je na straneh ''Napreja'' in celovškega ''Slovenca'' spodbujal že [[Fran Levstik]]: »Pri vseh pisarijah nam je vsem gledati na omiko in korist naroda, popuščajmo osebne strasti, delajmo pošteno in ne zabimo, da nas bodo naši potomci po smrti zaradi našega delovanja sodili, varujmo se, da ne bomo oskrunili povestnice slovenskega naroda.«
Novo usmeritev časopisa je še pred izidom prve številke nakazal eden tedanjih najbolj prodornih publicistov [[Ferdo Kočevar]]-Žavčanin: »Oni spoštujejo Novice, kakor se stara mati spoštovati mora; zraven tega si pa ne prikrivajo, da ima mati skrhane zobe in kratko sapo, in da bodo prej ali slej morale gospodarstvo v mlajše roke predati.«
Načrte za nov časopis so začeli oblikovati konec leta [[1867]]. Za urednika je bil določen [[Anton Tomšič]]. Ob hudem boju, kjer je največ težav povzročalo nasprotovanje veljaka Bleiweisa, so izobraženci iz kroga štajerskih mladoslovencev uspeli [[2. april|2. aprila]] [[1868]] v [[Maribor]]u izdati prvo število ''Slovenskega naroda'', ki je izhajal trikrat na teden.
== Vsebina in politična usmerjenost ==
Kljub napetosti zaradi razlik v pogledih na politiko so bila ''Narodova'' besedila zmerna, umirjena in niso iskala prepira z ''Novicami''. V programu v prvi številki časopisa so poudarili svojo željo po federalistični ureditvi države, kjer bi se vsi Slovenci združili v administrativno enoto in kjer bi [[slovenščina]] imela enakopravno vlogo v uradih, [[šola|šolah]] in javnem življenju. Med točkami programa je bila tudi slovenska vzajemnost. Njihova politika je nastala ob podrobnem poznavanju zahtev narodnega razvoja v tedanjem času. Orodje tedanjih piscev so bili politični komentarji, podatki o poslovnem svetu so bili potisnjeni na rob.
V komentarju ob programu je urednik Tomšič pisal, da je za narodno politiko premalo, če svoj jezik le ljubi, treba se je zanj tudi žrtvovati. Časopis ''Slovenski narod'' je deloval pod geslom ''»Vse za narod, svobodo in napredek«''. [[Duhovnik|Duhovščini]] je priznal velike zasluge, ki jih je imela na področju prebujanja narodne zavesti. Do političnih nasprotnikov liberalnega tabora je bil njegov odnos odklonilen, saj naj bi se premalo zanimali za interese slovenskega naroda.
== Dnevnik in Narodno napredna stranka ==
Po smrti urednika [[Anton Tomšič|Antona Tomšiča]] leta [[1871]] je časopis za kratek čas vodil [[Ivan Železnikar]], nato je do svoje smrti leta [[1881]] ''Slovenski'' narod urejal [[Josip Jurčič]]. Časopis je ob pričetku izhajanja najprej posloval z izgubo, ker ni imel svoje tiskarne. To je dobil ob selitvi v [[Ljubljana|Ljubljano]] leta [[1872]] z ustanovitvijo delniške družbe [[Narodna tiskarna]]. Tiskarna je bila tudi solastnica ''Slovenskega naroda''. Ob selitvi v Ljubljano se je povečalo število "zaplemb" časopisa, ko so mu zaradi politično neprimernih besedil nemške oblasti občasno prepovedale izhajati. Kljub težavam je časopis [[1. januar|1. januarja]] leta [[1873]] začel izhajati kot dnevnik. Časopis je imel uredništvo v današnjem hotelu Europa.
Leta [[1894]] je ''Slovenski narod'' postal glasilo Narodno napredne stranke. Vse do prve svetovne vojne je bil list vodilno glasilo slovenski liberalcev. Iz besedil je odmevala politika liberalnega tabora, s čedalje večjo naklado in večjim številom naročnikov se je povečal tudi vpliv časopisa. Časopis je od leta [[1887]] do svoje smrti [[1923]] vodil [[Ivan Tavčar]].
== Zadnja leta in zaton ==
Tavčarjevi dediči so prodali delnice tiskarne in ''Slovenski narod'' je pod okrilje vzela skupina mladinov, zbrana okrog [[Gregor Žerjav|Gregorja Žerjava]] in [[Albert Kramer|Alberta Kramerja]]. Ta politična skupina je že imela svoj dnevnik [[Jutro (časnik)|Jutro]], zato je ''Slovenski narod'' postal manj pomemben popoldnevnik z manjšim političnim vplivom. V času [[italija]]nske okupacije so bila v njem poročila okupacijskih oblasti, svarila pred boljševiškim terorjem in obtožbe [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]]. Ko so leta [[1943]] oblast na ljubljanskem območju prevzeli [[Nemci]], je zaradi pomanjkanja papirja časopis nehal izhajati kot dnevnik. Od konca [[1943]] do [[1945]] je v okviru ''[[Jutro (časnik)|Jutra]]'' vsak ponedeljek izšel ''Slovenski narod'' s podnaslovom ''Ponedeljska izdaja »Jutra«''.
== Viri ==
* Smilja Amon, 2004: Obdobja razvoja slovenskega novinarstva. Poti slovenskega novinarstva-danes in jutri. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 53–68.
* Štefan Barbarič, 1986: Josip Jurčič. Ljubljana: Partizanska knjiga.
* Monika Kalin Golob, 2003: H koreninam slovenskega poročevalskega stila. Ljubljana: Jutro.
* Sonja Merljak Zdovc, 2007: Preteklost je prolog: Pregled zgodovine novinarstva na Slovenskem in po svetu. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
[[Kategorija:Slovenski časopisi]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1868]]
| |||