Josip Ogrinec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Genovefa (pogovor | prispevki)
dodala nekaj malega vsebine
m slog + umaknjena oznaka za škrbino
Vrstica 16:
Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri [[Kamnik|kamniških]] [[frančiškani]]h in končani gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je na materino željo vpisal na študij [[bogoslovje|bogoslužja]]. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na [[Dunaj]], kjer je študiral naravoslovne vede. Leta [[1872]] se je zaposlil kot suplent na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], nato pa leta [[1878]] postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih.
 
Manj znano je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s [[šah]]om in šahovsko teorijo. Leta [[1868]] je v ''Slovenskem glasniku'' objavil štiri [[šahovski problem|šahovske probleme]]. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati, je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije.
 
== Literarno delo ==
Od leta [[1868]] do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in [[revija]] h: ''[[Slovenski glasnik]]'', ''[[Ljubljanski zvon]]'', ''[[Slovenske večernice]]'', ''[[Slovenski Narodnarod (časnik)|Slovenski narod]]'' in ''[[Zora .(časopis)|Zora]]''.
 
Opise in doživljaje iz narave je z naslovom ''Obrazi iz narave'' je objavljal v ''Slovenskem glasniku'' ([[1868]]), ''Glasniku'' ([[1869]]), ''Besedniku'' (1869) in ''Zvonu'' ([[1870]]). natoNato se je posvetil »obrazom iz narodnega življenja«, med najznačilnejšimi sta ''Cunjar'' in ''Vaškega šolnika nedelja'' (oboje ''Zora'' [[1872]]). Pisal je tudi daljše [[novela (književnost)|novele]] in [[povest]]i iz kmečkega življenja ''Čast in sramota'' (''Slovenski narod'', [[1876]]) ter z zgodovinsko snovjo ''Vojnimir ali poganstvo in kerst'' ([[1871]]), ki pripoveduje o slovenski zgodovini v [[8. stoletje|8. stoletju]]. Prevedel je nekaj manj znanih odrskih del, sam pa je napisal čitalniški igri ''V Ljubljano jo dajmo!'' ([[1869]]) in ''Kje je meja?'' ([[1879]]). Desetletno Ogrinčevo pisteljskopisateljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves. Vseeno pa je Ogrinec v svojih »obrazih« z opazovanjem, posnemanjem in opisovanjem stvarnosti kazal slovenski književnosti pot v [[realizem]].
 
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih pisateljev]]
 
== Viri ==
* ''Enciklopedija Slovenije''; 4. knjiga 4,. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.
* Adrijan Lah: ''Mali pregled lahke književnosti''. Založba Rokus, Ljubljana, 1997.
 
{{lit-stub}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta {{lifetime|1844|1879|Ogrinec, Josip]]}}
[[Kategorija:UmrliSlovenski leta 1879|Ogrinec, Josippisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji|Ogrinec, Josipšahisti]]
[[Kategorija:Slovenski šahisti|Ogrinec, Josippedagogi]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi|Ogrinec, Josipprevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci|Ogrinec, Josip]]