Josip Ogrinec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodala nekaj malega vsebine |
m slog + umaknjena oznaka za škrbino |
||
Vrstica 16:
Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri [[Kamnik|kamniških]] [[frančiškani]]h in končani gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je na materino željo vpisal na študij [[bogoslovje|bogoslužja]]. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na [[Dunaj]], kjer je študiral naravoslovne vede. Leta [[1872]] se je zaposlil kot suplent na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], nato pa leta [[1878]] postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih.
Manj znano je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s [[šah]]om in šahovsko teorijo. Leta [[1868]] je v ''Slovenskem glasniku'' objavil štiri [[šahovski problem|šahovske probleme]]. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati, je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije.
== Literarno delo ==
Od leta [[1868]] do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in [[revija]] h: ''[[Slovenski glasnik]]'', ''[[Ljubljanski zvon]]'', ''[[Slovenske večernice]]'', ''[[Slovenski
Opise in doživljaje iz narave je z naslovom ''Obrazi iz narave'' je objavljal v ''Slovenskem glasniku'' ([[1868]]), ''Glasniku'' ([[1869]]), ''Besedniku'' (1869) in ''Zvonu'' ([[1870]]).
== Viri ==
* ''Enciklopedija Slovenije''; 4. knjiga
* Adrijan Lah: ''Mali pregled lahke književnosti''. Založba Rokus, Ljubljana, 1997.
[[Kategorija:
[[Kategorija:Slovenski
[[Kategorija:Slovenski
[[Kategorija:Slovenski
|