Jan Hus: Razlika med redakcijama

[[Slika:Jan Hus.jpg|thumb|200px|Portret Mojstra Jana Husa]]

Hus je študiral na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je leta 1393 diplomiral, leta 1396 pa mu je bil podeljen naziv mojstra svobodnih umetnosti. Že kot univerzitetni profesor (od leta 1400) je bil posvečen za rimokatoliškega duhovnika in začel pridigati v cerkvi Sv. Mihaela, od 14. marca 1402 pa v Betlehemski kapeli v Pragi. Leta 1401 je bil izvoljen za dekana filozofske fakultete, letoleta pozneje1409 pa za rektorja univerze. V tej funkciji je vodil boj Čehov z [[Nemci|nemško]] stranjo za prevlado na univerzi.

V tej dobi se je seznanil s spisi [[Oxford|oxfordskega]] doktorja [[John Wycliff|Johna Wycliffa]], ki jih je na Češko prinesel [[Hieronim iz Prage]]. Te ideje so na Češkem naletele na plodna tla po poroki princeze Ane, sestre češkega kralja [[VáclavVaclav IV. Češki|Václava IV]]., z angleškim kraljem [[RichardRihard II. Angleški|RichardomRihardom II.]] Wycliffovi nazori pa v Pragi dejansko niso bili popolnoma novi, saj je o njegovih pogledih na [[evharistija|evharistijo]] leta 1381 že polemiziral Mikulaš Biskupec, kasneje pa na druge teme še drugi češki [[teologija|teologi]]. Od začetka 15. stoletja pa je na Karlovi univerzi potekal spor med filozofskimi in teološkimi privrženci [[nominalizem|nominalizma]] (večinoma tujci) in [[realizem (filozofija)|realizma]], med katere so se šteli predvsem češki študentje in profesorji ter privrženci Wycliffa. Hus je v tem sporu sledil svojima učiteljema, Stanislavu iz Znojma in Štefanu iz Palče, in se postavil med Wycliffovcewycliffovce. Leta 1403 je nemški del univerze dokončno obsodil Wycliffove nauke. V tem obdobju je Hus Wycliffove ideje že oznanjeval v svojih pridigah.

Češki mojstri, vključno s Husom, so imeli v sporu podporo kralja Vaclava IV., ki je želel oslabiti nemško stran in pridobiti na Češkem čim širšo podporo za svoje velike politične ambicije (hotel je postati [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški cesar]], kot je bil njegov oče [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]]). Kljub kraljevi podpori se je leta 1405 Stanislav iz Znojma, Husov učitelj, odpovedal svojim in Wycliffovim nazorom na zahtevo [[papeška kurija|papeške kurijeinkurije]] in praškega [[nadškof]]a Zbyněka iz Hazmburka. Tako je postal Hus na univerzi vodilna osebnost češke strani. Papež [[papež Gregor XII.|Gregor XII.]] je kmalu zatem preko praškega nadškofa še enkrat zahteval od univerze, naj uradno zavrže in obsodi Wycliffove nauke. Češka univerzitetna stran je nato pod pritiskom sicer sestavila spisek izbranih stavkov iz Wycliffovih del in jih na svojem koncilu 20. maja 1408 obsodila, vendar je s svojimi formulacijami tudi najavila, da po njenem mnenju Wycliffovi nazori niso krivoverski, če se njegova dela razumejo pravilno in v kontekstu. Pod kraljevim pritiskom je moral tudi praški nadškof papežu poročati, da v deželi herezije niso našli.

Narodnostna nesoglasjaNesoglasja na univerzi so se stopnjevala. V tem obdobju je v rimokatoliški cerkvi prišlo do boja za mesto papeža. Izvoljena sta bila dva papeža in kardinali obeh strani so se sporazumeli, da bodo razkol odstranili z volitvami novega papeža na koncilu v [[Pisa|Pisi]]. Poleg omenjenega pa naj bi koncil potrdil - tako mu je bilo vsaj neformalno obljubljeno - tudi zahteve češkega kralja Vaclava IV. po zavzetju prestola rimsko-nemškega cesarstva. Ker je Vaclav vedel, da mu je papež Gregor XII. , kateremu je bil zvest tudi praški nadškof, nenaklonjen, se je obrnil na univerzo in jo pozval, da bi se udeležila koncila in zastopala njegovo stvar. Postalo je jasno, da večina tujih študentov in profesorjev, predvsem Nemcev, prav tako podpira Gregorja XII. V tej situaciji je kralj, da bi dosegel soglasje univerze, spremenil razmerje glasov na univerzi s pomočjo takoimenovanega [[Kutna hora|Kutnohorskegakutnohorskega dekreta]] 18. januarja 1409, tako da je od takrat dalje imela češka stran na univerzi 3tri glasove, vse ostale narodne strani pa samo enega. Tuji študenti, podporniki Gregorja XII., so se izselili iz Prage in v [[Leipzig]]u) ustanovili novo univerzo.

Po koncilu v Pisi so češke dežele (s soglasjem praškega nadškofa) prešle pod obedienco papeža [[Alexanderpapež Aleksander V.|AlexandraAleksandra V.]] V tej situaciji je poskušal nadškof izkoreniniti širjenje „wycliffovskih blodenj“, vendar zaman, saj so češki mojstri in ostale reformatorske sile še naprej uživaleuživali kraljevo podporo. Nadškof se je tako obrnil na samega papeža, ki je prepovedal Wycliffove spise in pridiganje na zasebnih mestih (kar je bilo naperjeno tudi proti Husovemu pridiganju v Betlehemski kapeli). Nadškofu ni pomagalo, da je izrecno prepovedal kakršnokoli pridiganje v Betlehemski kapeli, da je dal zaseči in sežgati Wycliffove spise, da je nad Husovimi sledilci razglasil kletev in na vse možne druge načine pritiskal na Husa.

Spor se je ponovno zaostril, ko je Hus ostro nastopil proti križarskikrižarskemu odpravipohodu, proglašeni leta 1412 s strani papežaprotipapeža [[protipapež Janez XXIII.|Janeza XXIII.]] in naperjeninaperjenemu proti kralju [[Ladislav Neapeljski|Ladislavu Neapeljskemu. V tej [[papeška bula|buli]] je papež namreč obljubil [[odpustki|odpustke]] vsakemu udeležencu odprave; v Wycliffovskihwycliffovskih krogih pa je bil odpor proti odpustkom zakoreninjen že dalj časa. Hus je 17. junija direktno napadel bulo z odpustki in papeža imenoval [[antikrist]]a. Sledili so ljudski nemiri, ki so vznemirili tudi kralja Vaclava IV. Dekan teološke fakultete Štefan iz Pálče je kmalu zatem obsodil 45 Wycliffovih člankov in jih prepovedal širiti. To obdobje lahko označimo kot tisto, v katerem je Hus izgubil znaten del kraljeve podpore in ostal brez njegove zaščite.

Nad Husom je sedaj Janez XXIII. razglasil kletev, kakor tudi na vsemi, ki so imeli z njim kakorkoli opraviti; poleg tega je ukazal,da mora biti Hus prijet in da mu mora biti sojeno po cerkvenih zakonih, Betlehemska kapela pa porušena. V tem trenutku se je Hus javno odpovedal papežu in se obrnil na [[Jezus Kristus|Kristusa]] kot „najvišjega sodnika“. Razglašen je bil interdikt na vseh mestih, kjer se je Hus zadrževal, jeseni pa so se začela prepovedovati njegova bogoslužja. Hus je zato zapustil Prago, in se skril na podeželju. Kljub temu, da se je občasno vračal v Prago, je večino časa od aprila 1413 preživel v okolici Kozího Hrádka pod zaščito plemiča Jana z Ústí. Tukaj je tudi napisal svoje glavneglavno delo ''De ecclesia''.

Praška teološka fakulteta je leta 1413 Husove nauke obsodila kot zmotne , obtoževala ga je predvsem napak v naukih o praznikih, o svetnikih in odpustkih, upiranja cerkveni avtoriteti, osebnega razlaganja [[Sveto Pismo|Svetega Pisma]] in nespoštovanja papeža, škofa in duhovnikov. 20. aprila 1414 se je Hus inkognito vrnil v Prago in napisal obsodbo nekaterih katoliških spisov tiste dobe. V tem času papež Janez XXIII. še enkrat opomni praškega nadškofa in druge češke škofe o nevarnosti širjenja Husovih in Wycliffovih idej in zahteva njegovo izročitev. Nadškofu Konradu pošlje seznam Husovih zmot v traktatu ''De ecclesia'' tudi kancler pariške univerze [[Jean Gerson]]. Vse do odhoda na koncil v Konstanci je nato Hus živel pod zaščito Jindřicha Lefla iz Lažan na gradu Krakovec.

Koncil, ki ga je Janez XXIII. sklical 30. oktobra 1413 na prošnjo rimsko-nemškega cesarja Siegmunda[[Sigismund Luksemburški|Sigismunda]] v [[Konstanca|Konstanci]] pri [[Bodensko jezero|Bodenskem jezeru]], naj bi razrešil neznosno situacijo, v kateri se je znašla zahodna cerkev, jo reformiral „v glavi in v udih“ (in capite et membris) in odstranil herezije tistega časa. Že iz navedenih ciljev postane razumljivo, da je bil Husov proces , začet že za časa papeške kurije AlexandraAleksandra V., načrtovan kot le ena od najpomembnejših nalog koncila.

Hus se je na poziv cesarja [[Sigismund Luksemburški|Siegmunda]] 11. oktobra podal na koncil (brez uradnega cesarjevega spremstva) z domnevo, da mu bo tam dana možnost svobodno diskutirati o njegovem nauku in veri, vendar se ni zavedal, da se bo v Konstanci proti njemu že od začetka vodil pravni proces, navezujoč se na prejšnji in nedokončani proces s papeško kurijo AlexandraAleksandra V. Cesar Siegmund Husu na potovanju do Konstance ni mogel zagotoviti nič več kot varno pot preko svojega ozemlja; cerkveno sodišče je bilo namreč izven cesarjevega pravnomočja. S Husom sta potovala še Václav iz Dubé in Jan iz Chluma, na dveh vozeh in z več kot tridesetimi konji. V Konstanci se je Husu pridružil še zastopnik univerze, Jan Kardinal iz Rejnštejna in pisar odposlanstva, Peter iz Mladoňovic.

Prvi na koncilu je podal proti Husu obtožbe njegov nasprotnik Michal de Causis - obdolžil ga je osmih cerkvenih zmot. 4. decembra je bila imenovana raziskovalna komisija, čez dva dni pa je bil Hus že zaprt v dominikanskem samostanu na otoku sredi Bodenskega jezera, kjer so ga držali vse do marca 1415. V Pragi so Husovo prijetje sprejeli kot izničenje cesarjeve obljube varnosti, zato so najvišji moravski plemiči intervenirali pri SiegmunduSigismundu.

Komisija je nekolikrat zahtevala od Husa, da bi se podredil razsodbam njenih teoloških mojstrov. Pri raziskavi je Hus sprva zanikal kakršnokoli povezavo z Wycliffovimi nazori in vse od njih zavrnil. Zato je bil vprašan, zakaj je torej sploh spisal komentar k buli Janeza XXIII., katera je Wycliffove nazore jasno obsodila. Hus pa je nato kot avtorja spornega komentarja navedel Jana iz Jesenic, kar je razburilo njegovega sopotnika, Jana iz Chluma, in je obtožil Husa, da odstopa od resnice in da se boji smrti. Hus je nato zbolel, proces je bil začasno prekinjen, proti Husu pa so še naprej pričali nekateri njegovi sodobniki iz Prage in drugod.

Ko je prispel do Konstance cesar Siegmund, je od kardinalov zahteval, naj Husa izpustijo, ti pa so zagrozili, da bo v tem primeru razpuščen celoten koncil. Cesar je zavoljo ohranitve pomembnega koncila, ki naj bi odstranil razkole v cerkvi, 4. januarja 1415 popustil pritiskom, dobil pa je obljubo, da bo Husu zagotovljeno javno zaslišanje. V zaporu je Hus spisal nekoliko del, O kajanju, O ljubezni do Boga, O treh sovražnikih človeka, O smrtnem grehu, O prikazanju Gospoda in molitvi, O zakonu in O oltarnih svetostih. Dobival je pisma iz Češke, omogočeni pa so mu bili tudi obiski. 21. januarja je prišel na koncil Jean Gerson s svojim seznamom 20 Husovih zmotnih člankov; Hus jih je označil za lažne.

Prvo zaslišanje je potekalo 6. junija 1415, zaradi obsežnosti primera pa so bila na koncu potrebna tri. Akti koncila se na žalost niso ohranili, tako si lahko zgodovinarji glede samega poteka procesa pomagajo le z osebnimi zapiski udeležencev, predvsem Petra iz Mladoňovic. Prepričani o Husovi nedolžnosti so njegovi sopotniki koncilu predstavili Husove traktate De ecclesia, Contra Stanislaum, Contra Palecz in Contra occultum adversarium, kar pa je pozneje Hus komentiral kot veliko napako. Sam je namreč te spise želel pred koncilom zatajiti. Tekom zaslišanja Hus ni imel možnosti diskutirati o ničemer drugem kot na temo člankov in spisov, ki so mu bili predočeni. Hus je kljub temu na vsako vprašanje odgovarjal izjemno dolgo in izčrpno, zaradi česar so mnogi prisotni začeli izgubljati potrpežljivost.