Med gorami: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ur.
Sem precej uredil zaporedje besed, ločila in spremenil ter dodal nekatere podatke (Moj vir: Ivan Tavčar, Med gorami)
Vrstica 21:
 
==Holekova Nežika==
Holekova Nežika je lepo kmečko dekle, ki se je zaljubila v meščana Erazma. Za Nežiko so gledali vsi mladi moški v vasi še najbolj Gabrčev Tone. Erazem je dolg čas zahajal tudi v vas k njej. Nekega večera na plesu je plesal z njo, kar ni bilo nikomur po godu. Tisto noč se je Gabrčev Tone tako napil, da se mu je bledlo in se je utopil v reki. Erazem je odšel v mesto in nekega dne prišel nazaj z gosposko žensko. Takrat se je Nežika užalostila in zbežala nazaj v hišo. Čez nekaj časa se je Erazem vrnil po Nežiko, jo naučil vseh stvari, ki jih gospoda more znati, jo oblekel gosposko in se z njo poročil.
 
Holekova Nežika je bilo lepo kmečko dekle, ki se je zaljubilazaljubilo v meščana Erazma. Za Nežiko so gledali vsi mladi moški v vasi in še najbolj Gabrčev Tone. Erazem je dolgnekaj časčasa zahajalprihajal tudik njej v vas k njej. Nekega večera na plesu je plesal z njo, karto pa ni bilo nikomur po goduvšeč. Tisto noč se je Gabrčev Tone tako napil, da se mu je bledlohaluciniral in utopil se je utopil v reki. Erazem je odšel v mesto in nekegačez dnenekaj časa prišel nazaj z gosposkofino meščansko ženskodamo. Takrat se je Nežika užalostila in zbežala nazajdaleč vstran hišoin si rekla, da ga nikoli več ne želi videti. Čez nekaj časa se je Erazem vrnilzopet poprišel Nežikov vas. Šel je k Nežiki, jo naučil vseh stvari, ki jih gospodamorajo morefini meščanski ljudje znati, jodal oblekelji gosposkoje tudi lepo obleko in se z njo v velikem, meščanskem slogu poročil.
==Tržačan==
PripovedujeTa črtica pripoveduje o fantu Tomažu, ki ga je njegov grdi in pretepaški krušni oče Vrbarjev Matevž posvojil v Trstu, kako je fanta doma pretepal in izstradal, ko je dobil "brata". PrikažePisatelj nam tudi prikaže, kako dvolični smo ljudje in kako se odzovemo na nasilje v družini. Vse je skrbelo za malega Tomažka, a nihče mu ni upal, znal ali hotel pomagati.
 
Vrbančev Matevž je bil najbolj hudoben človek v vasi. Ko je hotel Martina zabosti mu je ta odsekal uho in je zato imel težavo pri izbiri žene. Poročil se je z Marušo, ki pa ni bila kaj prida gospodinja in jo je večkrat zaradi tega tudi pretepel. Odločil se je da, bo posvojil otroka iz tržaške sirotišnice. ResPosvojenega gaotroka je imel rad, dokler inni dobil svojega otroka. Takrat je poveličevalskrbel samo za Tončeka in nič več za Tomaža., Tomažki je bil posvojen. Tomaža je večkrat na dan pretepenpretepel in ni dobilmu dal zadosti hrane. Najedel se je samo takrat, ko je šel z Matevžem po denar k župniku. Spomladi se je Tomažu že videlo, da je njegovo življenje pri koncu, vendar mu nihče in želel pomagati. Dan pred njegovo smrtjo mu je Ivan podaril hruško, ki jo je z veseljem snedel, vendar je Matevž že bil na poti, da ga bo naklestil. Tisti trenutek pa je Matevža naklestilpretepel Martin, vendar so se vsi delali, da nič niso videli oz.ali slišali in zato ga Matevž ni mogel tožiti.
Pripoveduje o fantu Tomažu, ki ga je njegov grdi in pretepaški krušni oče Vrbarjev Matevž posvojil v Trstu, kako je fanta doma pretepal in izstradal, ko je dobil "brata". Prikaže nam tudi, kako dvolični smo ljudje in kako se odzovemo na nasilje v družini. Vse je skrbelo za malega Tomažka, a nihče mu ni upal, znal ali hotel pomagati.
 
Vrbančev Matevž je bil najbolj hudoben človek v vasi. Ko je hotel Martina zabosti mu je ta odsekal uho in je zato imel težavo pri izbiri žene. Poročil se je z Marušo, ki pa ni bila kaj prida gospodinja in jo je večkrat zaradi tega tudi pretepel. Odločil se je da, bo posvojil otroka iz tržaške sirotišnice. Res ga je imel rad, dokler in dobil svojega otroka. Takrat je poveličeval samo Tončeka in nič več Tomaža. Tomaž je bil večkrat na dan pretepen in ni dobil zadosti hrane. Najedel se je samo takrat, ko je šel z Matevžem po denar k župniku. Spomladi se je Tomažu že videlo, da je njegovo življenje pri koncu, vendar mu nihče in želel pomagati. Dan pred njegovo smrtjo mu je Ivan podaril hruško, ki jo je z veseljem snedel, vendar je Matevž že bil na poti, da ga bo naklestil. Tisti trenutek pa je Matevža naklestil Martin, vendar so se vsi delali, da nič niso videli oz. slišali in zato ga Matevž ni mogel tožiti.
 
==Miha Kovarjev==
 
Miha Kovarjev je pijanecbil alkoholik, ki je predbil dvajsetimikar letiprecej bilčasa nazaj hlapec pri vaškempodeželskem duhovniku Andreju. Ta možduhovnik je imel brata, ki je bil sodnik in imel je imelprelepo mlado hčerko. Ta hčerkaHčerka je bila na počitnicah pri stricu. Tam se je zabavalakratkočasila z Mihom, ta se je pa vanjo zaljubil. Nekega dne je gospodduhovnik Andrej zapovedalpovedal Mihi, da gresta na poroko in naj vpreže konje. Ta je razmišljal kdo nekije bikoga zasnubil in kdo se lahkobo poročil. Na koncu je v cerkvi ugotovil, da se je toz bilanekim mladeničem poročila prelepa deklica, ki je bila na počitnicah pri gospodu. Ta deklica je bila tista, s katero se je zabaval med počitnicami. Tisti dan se je v mestu zelo napil in takov takšnem stanju ga je našel tudi župnikduhovnik Andrej. Takoj ga je odpustil in ga nagnal siz službecerkve. Miha pa je pil in pil in zapilza pijačo zapravil vso imetje, ki ga je prislužil in dobil po starših. SedajKo je hodilostal nabrez okrogzadnjega dinarja je raztrgan in nekegaobubožan hodil po vasi in prosjačil. Nekega dne je ponovno videl na dvoru hčerkoto Andrejeve nečakinjedekle in zaklical, da je spet prišla sem srca tret. in šeŠe isti dan je named kozolcuspanjem ponočipod zmrznilkozolcem inzaradi mrazu umrl.
 
==Kobiljekar==
 
Nace Kobiljekar je bil bogat kmet, katerega je nekega dne vaški učitelj poimenoval gospod. Ta se je zamislil in naročil učitelju, naj ga nauči pisati. Učitelj ga je učil pisati, zato pa mu je dobilKobiljekar hranobrezplačno, inv pijačozameno kakršnoza jeznanje, želeldajal pijačo in hrano. Kobiljekar je imel veliko hišo, dvorišče, ogromno živine, denarja je imel toliko, da ga je celo posojal. Ljudje so imeli pri Kobiljekarjevem Anžetu dolgove, ki pa jih je vsako leto preložil na naslednje leto, saj so se mu ljudlje smilili in je imel denarja zadosti.
 
Toda nekega dne je njegov sosed Lovriček umreumrl in vse njegovo premoženje podedujeje podedoval njegov sin Grega. Grega je bil prebrisan, denar je služil s tem, da je prekupčeval z ovcami in kozami. Na posesti, ki jo je podedoval po očetu, je bil košček zemlje, ki ga je Kobiljekar smatral za svojega in tam si je tam postavil drva. Nekega dne je med novima sosedoma prideprišlo do spora zaradi tega mejnega koščka zemljišča.
 
Kobiljekar je v silijezi vrgel kamen Gregu v glavo in ta ga je tožil. Kobiljekar je bil obsojen na mesec dni zapora in plačati je moral visoko kazen za prizadejano bolečino. Tisto leto je Nace Kobiljekar terjal dolgove sovaščanov, saj jim je zameril, da so na sodišču dali prav Gregu. Ko se je Kobiljekar vrnil v domači kraj, je slišal Grega grdo govoriti o sebinjemu, zato ga je tožil nazaj. Grega je Kobiljekarja na sodišču ponižal, saj je povedal vse družinske skrivnosti. Kobiljekarjeva tožba ni bila uspešna. Nace Kobiljekar je zaradi stroškov in dolga, ki ga je imel z Gregom, moral prodati vso živino, kmalu so ljudje opazili, da morajo njegovi otroci delati, žena jih je prav tako pomagala preživljati in z beračenjem služila denar, sam Nace pa je pijančeval do smrti.
 
==Kako se mi ženimo==
 
Kobalov Toma je bil edinčekfant, ki je imel dobre starše. NamenilOdločil se je, da se bo poročil in za nevesto si je izbral Primoževo RozikoReziko. Vedno, ko pa jo je srečal, ga je zapustil pogum, da bi jo zasnubil. Nekega poletnega dne se je napil in takrat ji takratje vse to povedal. StrinjalaRezika se je zstrinjala njim, da bi jo vzel zao ženoporoki. Toda naslednji dan so mu starši doma oznanili, da bo še danesisti dan šel k Zakobiljekarjevi Franici iz sosednje vasi in njojo zasnubil. Tako je tudi bilo, čeprav pa nevesta Tomu ni bila všeč. Toma se je kljub temu poročil zs Franico, dobila sta otroka. Franica pa je k hišiKabalovim prinesla tudi veliko doto. Primoževa Rezika pa se je poročila z Brentačevim Janezom in reklipo vasi so govorili, da je bila najlepša nevesta daleč naokrog.
 
==Kalan==
 
Kalan France Kalan je bil reven človek, kitoda zaželel si je, zeloda radbi jedelimel izvedno tujihveliko skledhrane. VHodil tejje slikipo vasi in pri vaščanih prosjačil za hrano. Pisatelj nam pisateljtega povečloveka opredstavi, edinihkot dvehpožrešnega primerihreveža. Pisatelj je napisal dva primera, ko France ni mogel jesti:. Prvič se je to zgodilo pri Fortunovih, ko je gospodinji v hranojuho padlapadlo juha inkadilo. drugičDrugič, ko ga je vaška mladina pretepla in je doma prosil za hrano, vendar kopreden jo je prinesel do ust je zaprl oči zaprl za vedno.
 
==Grogov Matijče==
 
Bilo je v mladosti pisatelja, ko je skupaj z vaškimi otroci prežel na vrtu in čakal, da bo kaka hruška padla na sosedov vrt. Na vrt g. Andreja si namreč noben ni upal. Upal pa si je Grogov Matijče. Napolnil si je žepe, potem pa se ujel v pasti in se ni mogel premakniti. Po sadovnjaku pa se je že sprehajal hlapec Luka, ki je v rokah vihtel bič. Pisatelj mu je brž pomagal iz pasti, še preden ga je Luka udaril z bičem udaril. Takrat sta postala prijatelja. A to prijateljstvo ni dolgo trajalo. Vsak fant se je namreč boril, da bi stregel pri sveti božji službi (ministrant), prvi je bil Matijče, pisatelj pa drugi. Ko sta bila dovolj stara, sta šla v gosposko šolo in ti so imeli gosposke obleke, katere so bile pogoj, da so smeli otroci na kor v cerkvi. Tam sta se oba zagledala v Manico Šetranovo. Tisto noč je pisatelj v postelji premišljeval, kako lepo bi bilo imeti Manico za sestro, ko je spoznal, da to ni mogoče se je odločil, da se bo z njo poročil. Med binkoštnimi prazniki sta se Matijče in pisatelj kopala v potoku. Matijče je povedal pisatelju, da se želi poročiti z Manico, pisatelj je bil jezen. Takrat se je zaslišal zvon in vedela sta, da je nekdo umrl. Mimo je prišel Podpečar s kozami in povedal jima je, da je Manica mrtva in da zvonijo za njen pogreb. Takrat je Matijču spodrsnilo in tudi on je umrl, še prej pa je povedal Ivanu, da se bo poročil z Manico in ne bo postal duhovnik.
 
A to prijateljstvo ni dolgo trajalo. Vsak fant se je namreč boril, da bi stregel pri sveti božji službi (ministrant), 1. je bil Matijče, pisatelj pa drugi. Pri neki maši je pisatelj izpraznil vrček z vinom in vanj vlil vodo, kar je duhovnik med mašo opazil in nagnal Matijča. Po maši je poklical pisatelja, kateri je bil prepričan, da bo postavljen na 1. mesto, a se je uštel. Duhovnik ga je pričel tolči z muhalnikovo paličico.
 
Ko sta bila dovolj star, sta šla v gosposko šolo in ti so imeli gosposke obleke, katere so bile pogoj, da so smeli otroci na kor v cerkvi. Tam sta se oba zagledala v Manico Šetranovo. Tisto noč je v postelji premišljeval, kako lepo bi bilo imeti Manico za sestro, ko je spoznal, da to ni mogoče se je odločil, da se bo z njo poročil.
 
Bili so binkoštni prazniki, Matijče in pisatelj sta se kopala v potoku. Matijče je povedal pisatelju, da se želi poročiti z Manico, pisatelj je bil jezen. Takrat se je zaslišal zvon in vedela sta, da je nekdo umrl. Mimo je prišel Podpečar s kozami in pove jima, da je Manica mrtva in da zvonijo za njen pogreb. Takrat spodrsne Matijču in tudi on je mrtev, še prej pa pove Ivanu, da se bo poročil z Manico in ne bo postal duhovnik.
 
==Posavčeva češnja==
 
Posavčev Jaka je bil vojak, ki se je imel namen poročiti z Marjanico, vendar je bil prej vpoklican v vojsko. Pod češnjo na Posavčevem poslopju sta si izpovedalaz Marjanico izpovedovala ljubezen in tam je Jaka z veseljem Jaka posedal v senci. Ko se je vrnil z vojske, je šel na češnjo zobat njene plodove. Medtem ko je zobal, mu je mimoidoči povepovedal, da se Marjancabo Marjanica tisti danesdan ženiporočila in takrat je Jaka padel s češnje in postal hromohromel. Od tistega dnidneva ni nikoli več legel pod češnjo, nikoli ni zaužil sadu, neniti ženske pogledal in mar ni mu ni bilo mar niti takrat, ko je bildivjal vihar in jočešnjo podrl.
 
==Šarevčeva sliva==
 
Šarečeva Meta je podedovala po očetu podedovala nekaj denarja in slivo. Bila je zelo siromašna. medMed letom je delala in denar spravljala za starejše dni. Denar je spravljala pod brinovec. Ob velikem neurju je dež odpihnil denar in Meta je ponorela. Tisto noč je hotela še posekati češnjo, da še nje ne bi vzeli. Vendar je med sekanjem češnja padla češnja na njo in jo ubila.
 
==Kočarjev gospod==
 
Kočarjev gospod je bil gospod visoke družbe, ki je, ko je bil v vasi, vasovalstanoval pri Lenči. Ta si je domišljala, da jo bo vzel za ženo. Kočarjev gospod se vrneje vrnil v mesto. Tam se srečaje srečal s prijatelji in se spakujezgražal nad pismi, ki mu jih Lenčaje pošiljaLenča njemupošiljala. Nekega dne se vrneje Kočarjev gospod vrnil v vas s svojo ženo in s tem strestrl srce Lenči. Ta se je še istega večera utopiutopila v reki, preko kateregaki teče mostpod mostom, na katerem se je prej dobivala s Kočarjevim gospodom.
 
==Gričarjev Blaže==
 
Gričarjev Blaže je bil reven kmečkipodeželski sin. Poročil se je s starejšoz Luco, ki je bila od njega precej starejša. Od njega je zahtevala, da je delalpo zelocele dostidneve garal. Blaže pa se je zaljubil zatem, ko se je poročil v Anico, ki pa je čez nekaj časa umrla in pred smrtjo vsem povedala, da josta bila z Blažem zaljubljena. Luca je pecalponorela, Blaže. Taji je v jezi razbil steklenico na ženini glavi, inda je omedlela. Rekel je, da bo odšel v Ameriko, toda čez nekaj časa so na bližnjem drevesu našli njegovo truplo.
 
[[Kategorija:Dela Ivana Tavčarja]]