Ildefonz iz Toleda: Razlika med redakcijama

|imagesize=200px|caption=Sv. Ildefonz
}}

Ildefonz ([[latinščina|latinsko]] ''Ildefonsus, Ildephonsus'', redkeje ''Ildephoses'') se je rodil v Toledu (v osrednji [[Španija|Španiji]]) leta [[607]] v priznani in ugledni družini. Kljub nasprotovanju očeta se je Ildefonz odločil za redovniški poklic in vstopil v [[samostan]] [[Agla|Agli]] blizu mesta Toledo. Njegov stric je bil sv.[[sveti Evgenij]], [[škof]] Toleda.

V [[diakon]]a je bil posvečen okrog leta [[630]], postal je tudi predstojnik samostana in se v tej funkciji tudi udeležil dveh pokrajinskih koncilov (leta [[653]] in [[655]]) v Toledu. Leta [[657|657]] je postal [[nadškof|nadškof]] Toleda in to delo je opravljal devet let vse do svoje smrti [[23. januarjajanuar]]ja [[667]] (to je tudi njegov [[godovni dan]]). O njegovem življenju marsikaj izvemo iz njegovih del, pa tudi iz del njegovih naslednikov (nadškof Toleda Julijan). Kasneje so se okrog njegovega življenja razvile tudi različne legende. Bil je vnet in goreč častilec [[Devica Marija|Božje Matere]], ter zavetnice Toleda [[Sveta Leokadija|svete Leokadije]]. Pokopan je ravno v [[bazilika (zgradba)Bazilika|baziliki]] te svetnice.

* DeO virisslavnih illustribusmožeh (ODe slavnihviris možeh;illustribus), opiše jih 13)

* DeO perpetuaMarijinem virginitatevečnem Mariaedevištvu contraproti trestrem infidelesnevernikom (ODe Marijinemperpetua večnemvirginitate devištvuMariae proticontra tremtres nevernikom;infideles), to so Jovinijan, Helvidij in neznani jud)

* De progressu spiritualis deserti (O napredovanju po duhovni puščavi (De progressu spiritualis deserti)

* De proprietate personarum Patris et Filii et Spiritus Sancti,

* Opusculum adnotationum actionis propriae,

* Opusculum adnotationum in sacris,

OpiraNjegova teologija se opira na [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko veroizpoved]] in trdi, da je poznavanje le-te [[veroizpoved|veroizpovedi]] zadosti za odrešenje posameznika in da gre pri tem za nekakšno zavezo med vernikom in Bogom. Spodbujal je k pogostemu prejemanju [[zakrament|zakramentov]]ov, posebej [[Sveto obhajilo|svetega obhajila]]. Nasprotoval je mnenju [[Sveti Izidor Seviljski|Izidora Seviljskega]] (katerega učenec naj bi bil), da so maše za pokojne, ki niso prejeli [[BolniškoSveto bolniško maziljenje|poslednjih zakramentov]], učinkovite za spravo pokojnika.

V svojih delih goreče brani Marijino večno devištvo, čaščenje [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] pa vidi kot poglavitno in vrhovno nalogo vsakega vernika . Že 12 stoletij pred razglasitvijo [[Marijino brezmadežno spočetje|dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju]] je zaslediti pri njem to temo. Po legendi naj bi se mu Marija prikazala v njegovi stolnici in mu podarila duhovniško oblačilo v zahvalo za njegovo zvestobo in gorečnost.<ref>[[Michael Walsh]], Dictionary of Christian Biography.</ref>

=== Molitev sv.svetega Ildefonza ===

Zato se veselim v svoji Gospe in prepevam v radosti Gospodovi Materi, radujem se z deklo svojega Sina, ki je postala Mati mojega Stvarnika in uživam z njo, v kateri je Beseda postala meso. Kajti po zaslugi Device zaupam v smrt Božjega Sina in upam, da bosta moje rešenje in moje veselje vselej prihajala od Boga in brez pojemanja, zdaj in na veke vekov. Amen.<ref>O Marijinem večnem devištvu</ref>