Nikolaj Kuzanski: Razlika med redakcijama

V nasprotju s praktičnim Regiomontanom je Nikolaj v »''Učeni nevednosti''«, zatrjeval, da se [[Zemlja]] vrti okoli svoje [[os vrtenja|osi]] in [[kroženje|kroži]] okoli [[Sonce|Sonca]]. V Vesolju ni nobenega zgoraj ali spodaj. Svojih prepričanj ni podprl z natančnim opazovanjem, računanjem ali sklicevanjem na znanstveno [[teorija|teorijo]]. Njegovih razmišljanj o Vesolju ne moremo enostavno prevesti v preverljivo teorijo. Njega prepričanja temeljijo izključno na njegovih osebnih [[numerologija|numeroloških]] izračunih in metafiziki. Njegove misli niso bistveno vplivale na razvoj znanosti, sporno je tudi ali je zanj vedel Kopernik. Nasploh si je Kuzanski želel meriti fizikalne [[pojav]]e, kar je kasneje storil [[Galileo Galilei|Galilei]]. Zaradi svojih radikalnih pogledov pa ni imel težav kot [[Filippo Giordano Bruno|Bruno]], saj je lahko postal celo kardinal in škof. Svojim učencem, kuzijancem, je zapustil [[filozofija narave|naravno filozofijo]], ki jo lahko štejemo za temelj filozofske duhovne usmeritve [[renesansa|renesanse]]. Kopernik, Galilei in [[Johannes Kepler|Kepler]] naj bi poznali delo Kuzanskega. Kepler ga je v prvem poglavju svojega prvega objavljenega dela označil kot 'božansko navdahnjenega'. Podobno kot Kepler za njim je Kuzanski menil, da v Vesolju ni popolnega kroga, kar je v nasprotju z aristotelskim modelom.

 

 

Za popravo [[kratkovidnost]]i je Kuzanski med prvimi uporabljal [[leča|vbokle leče]].

[[no:Nikolaus av Cusa]]

[[pl:Mikołaj z Kuzy]]

[[pt:Nicolau de Cusa]]

[[ro:Nicolaus Cusanus]]