Leteči tanker: Razlika med redakcijama

* Sistem s teleskopsko cevjo uporablja posebno cev, nameščeno na zadnji strani tankerja. Letalo, ki želi dotočiti gorivo, se mora postaviti za tankerjem v ustrezni oddaljenosti, (pri temčemer si pomaga z oznakamilučmi na tankerju)trebuhu tankerja, operaterali po potrebi tudi z navodili člana posadke, ki upravlja s cevjo, paza dotok goriva. Slednji potem iztegne cev natoin vzpostavi stik z odprtino za dotakanje goriva. Sistem omogoča veliko hitrost dotakanja goriva, kar je uporabno predvsem za [[bombnik]]e in ostala večja letala z večjimi tanki za gorivo. Pomanjkljivost tega sistema je, da prenos goriva manjšim letalom ne more potekati tako hitro, poleg tega pa je možno dotakati gorivo le enemu letalu naenkrat.

* Sistem z gibljivo cevjo uporablja gibljivo cev, na koncu katere je posebna košara, ki služi za stabilizacijo cevi v zračnem toku. Tu mora letalo, ki želi dotočiti gorivo, samo vzpostaviti stik s cevjo, zato metoda ni primerna za manj okretna letala. Hitrost pretoka goriva je manjša, kot pri prejšnji metodi, vendar je na enem tankerju možno namestiti več takih sistemov, kar omogoča dotakanje goriva večim letalom naenkrat. Zaradi zasnove sistema je ta princip nekoliko bolj občutljiv na napake pilota, saj je vzpostavitev stika s cevjo v manj ugodnih vremenskih razmerah zaradi nemirnega ozračja težje, lahko pa pride tudi do poškodbe cevi ali letala, ki dotaka gorivo (če cev udari po njem).