Malonoge: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
+
Vrstica 21:
 
== Telesne značilnosti ==
So zelo majhnih velikosti; največje vrste dosežejo 2 mm v dolžino, večina pa meri med 0,5 doin 1,5 mm. Po zunanji zgradbi so podobni [[dvojnonoge|dvojnonogam]]. [[Oprsje]] je po navadi sestavljeno iz 11 členov od katerih sta prvi in zadnji brez nog. Prvi tako tvori nekakšen ovratnik (''collum''), podobno kot pri dvojnonogah, le da je na trebušni strani širši kot na hrbtni. Hrbtni del [[zunanji skelet|ščitka]] vsakega drugega člena je močno povečan in prekriva tudi sosednji člen. Ob strani telesa izrašča pet parov dolgih čutilnih dlak.
 
[[Obustni aparat]] sestavlja par mandibul, prilagojenih za drgnjenje ali prebadanje, in spodnja ustna, verjetno homologna gnatohilariju pri dvojnonogah. [[tipalnica|Tipalnice]] so glavni [[čutilo|čutilni]] organ. So močne in dvovejnate, poraščene s ščetinami in drugimi strukturami. [[Oko|Oči]] nimajo, so pa na glavi njim podobni čutilni organi, občutljivi na svetlobo. Očesu podoben organ na glavi (t.i. ''psevdokul'') je v resnici kemoreceptor, s katerim žival verjetno zaznava zračno vlago, temperaturo in [[koncentracija|koncentracijo]] [[ogljikov dioksid|CO<sub>2</sub>]].
 
Notranja zgradba je preprosta. Malonoge nimajo ne [[srce|srca]], ne [[vzdušnica|vzdušnic]] za dihanje. Odsotnost teh organov je verjetno povezana z majhno telesno velikostjo in je drugotna, saj nekatere primitivne vrste vzdušnice imajo. [[Spolovila]] so kot pri dvojnonogah na tretjem členu.
 
== Razmnoževanje in razvoj ==
Spolne žleze se odpirajo na tretjem členu [[oprsje|oprsja]], podobno kot pri dvojnonogah. [[Oploditev]] je posredna; samec odloži paket [[semenčica|semenčic]] (''spermatofor''), ki ga samica zazna in pobere.
 
Oplojena [[jajce|jajčeca]] odloži samica v [[prst (pedologija)|prst]] bodisi posamič, bodisi v manjših skupkih. Pravkar izlegle [[ličinka|ličinke]] imajo samo tri pare nog in ustrezno manj telesnih členov, njihovo število pa se veča z vsako [[levitev|levitvijo]]. Do prve levitve so negibne.
 
== Ekologija ==
SoSkupina je zaradi majhne telesne velikosti pogosto prezrta in zato tudi praktično nepoznana, tako [[sistematika]], kot tudi življenjski krog in ekologija. V splošnem so talne živali, ki živijo v [[prstvlažni (pedologija)|prsti]] in [[list (rastlina)|listnem]] odpadu. Za mnoge vrste še ni znano s čem se hranijo, nekatere pa jedo [[plesen|plesni]] ali [[hifa|hife]] višjih [[glive|gliv]]. Živijo po vsem svetu.
 
Znanih je nekaj več kot 500 [[vrsta (biologija)|vrst]]. V [[Slovenija|Sloveniji]] živijo predstavniki [[red (biologija)|reda]] Tetramerocerata, najpogostejša je vrsta ''Pauropus huxleyji'', ki je splošno razširjena v [[Evropa|Evropi]].
 
== Viri ==