Mstislav Rostropovič: Razlika med redakcijama

|Img = Mstislav Rostropovich 1978.jpg

|Birth_name = Mstislav Leopoldovič Rostropovič

|Instrument = [[violončelo]], [[klavir]]

|Genre = [[klasična glasba]]

|Associated_acts = [[Nacionalni simfonični orkester (ZDA)|Nacionalni simfonični orkester]]

|URL =

}}

'''Mstislav Leopoldovič Rostropovič''', vzdevek »Slava«, ([[ruščina|rusko]]: Мстисла́в Леопо́льдович Ростропо́вич, {{IPA|[rəstrʌ'pɔːvitç]}}), legendarni [[Rusi|ruski]] [[violončelist]] in [[dirigent]], * [[27. marec]] [[1927]], [[Baku]], [[Azerbajdžan]], † [[27. april]] [[2007]], [[Moskva]], [[Rusija]].

Rostropovič je obravnavan kot eden največjih violončelistov [[20. stoletje|20. stoletja]].

 

Rostropovič je bil rojen v [[Baku]]ju, [[Azerbajdžan]], tedaj delu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Njegov oče Leopold je izhajal iz [[Poljaki|poljske]] [[aristokracija|aristokratske]] družine Rostropowicz, ki je živela v družinski palači v kraju [[Skotniki]] ([[Mazovijsko vojvodstvo]]).

 

Med letoma 1943 in 1948 je Mstislav študiral na [[Moskovski glasbeni konservatorij|Moskovskem glasbenem konservatoriju]], kjer je leta [[1956]] tudi sam pričel s poučevanjem. Na Moskovski konservatorij se je vpisal s 16-imi leti, poleg violončela pa je študiral tudi klavir, dirigiranje in [[kompozicija|kompozicijo]]. Med njegovimi profesorji sta bila tudi [[Dmitrij Šostakovič]] in [[Sergej Prokofjev]]. Kot čelist je zaslovel leta 1945, ko je prejel zlato medaljo na prvem (v splošnem) tekmovanju mladih vilončelistov Sovjetske Zveze.<ref name=Sony/>

 

[[Slika:Mstislav Rostropovich and Galina Vishnevskaya NYWTS cropped.jpg|thumb|left|Galina Višnevska in Mstislav Rostropovič in 1965]]

Rostropovič je na prvem samostojnem koncertu nastopil leta 1942. Zmagal je na mednarodnih tekmovanjih glasbenikov v [[Praga|Pragi]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] v letih [[1947]], [[1949]] in [[1950]]. Leta 1950 (pri 23-ih) je prejel tedanje najvišje priznanje Sovjetske zveze, [[Stalinova nagrada|Stalinovo nagrado]].<ref name=Lrytas>{{cite news | url=http://www.lrytas.lt/?id=11776666481176558153&view=4 | title=Mirė maestro M.Rostropovičius | publisher=Lietuvos rytas | date=[[28 April]] [[2007]] | language=Lithuanian | accessdate=2007-04-30}}</ref> V tem času je bil Rostropovič že dobro znan v svoji domovini; medtem ko je aktivno deloval v smeri [[solist]]ične [[kariera|kariere]], pa je še poučeval na [[Sankt Petersburški konservatorij|Leningrajskem (Sankt-Petersburškem) konservatoriju]] in na Moskovskem konservatoriju.

Med skladatelji, ki so Rostropoviči posvečali skladbe, so: Prokofjev, Britten, [[Bernstein]], [[Šnitke]], [[Hačaturjan]] in [[Piazzolla]]. [[Krstna izvedba|Krstno]] je izvedel 117 skladb.<ref>{{cite news | url=http://en.rian.ru/analysis/20070427/64560235.html | title=Mstislav Rostropovich: musician of genius, man of honor | publisher=RIA Novosti | author=Olga Sobolevskaya | date=[[27 April]] [[2007]] | accessdate=2007-04-30}}</ref> Poznan je tudi po izjemnih interpretacijah [[Antonín Dvořák|Dvořákovega]] koncerta za violončelo in orkester v H molu, ter [[Haydn]]ovih koncertov v C in D. Njegove pobude za nastanek novih skladb so občutno povečale repretoar novih čelistične glasbene literature, predvsem s strani Šostakoviča, Prokofjeva, Brittna, [[Lutoslawski|Lutoslawskega]], [[Penderecki|Pendereckega]], [[Olivier Messiaen|Messiaena]] in [[Dutilleux]]a.

 

Rostropovič se je boril za [[umetnost]] [[art]] brez meja, [[svoboda govora|svobodo govora]] in [[demokracija|demokratične vrednote]], zaradi česa so se sovjetske oblasti začele vznemirjati. Zgodnji primer je se je dogodil leta 1948, ko je bil še študent na Moskovskem konservatoriju. V okviru dekreta (iz [[10. februar]]ja [[1948]]) t.i. »formalističnim« skladateljem, je bil njegov menotr Dmitrij Šostakovič razrešen položaja profesorja v Leningradu in Moskvi; tedaj 21-letni Ristropovič je iz protesta izpisal iz šole.

 

Rostropovič je z ženo in otroki leta [[1974]] zapustil Sovjetsko zvezo in odtlej živel v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Izključili so ga iz številnih glasbenih ansamblov v domovini, leta 1978 pa je zaradi svojega javnega nasprotovanja sovjetski restrikciji kulturne svobode tudi izgubil sovjetsko [[državljanstvo]].<ref name=Lrytas/>

 

[[Slika:Rostro pic.jpg|200px|thumb|Mstislav Rostropovich in Julian Lloyd Webber]]

Rostropovič je imel velik vpliv na mlajše generacije čelistov. Mnogi še danes priznavajo svoj dolg njegovemu vzgledu. [[Julian Lloyd Webber]] je v časniku ''[[The Independent]]'' izjavil: »''nihče ni storil za čelo toliko kot on''« {{Fact|date=April 2007}}

Rostropovič je igral na [[Stradivari]]jevo čelo iz leta [[1711]] ''[[Duport Stradivarius]]'', ki ga strokovnjaki ocenjujejo kot eno najboljših violončel vseh časov.

 

Rostropovičevo zdravje se je poslabšalo leta 2006, v času, ko je časnik ''[[Chicago Tribune]]'' poročal govorice o nedoločeni [[kirurgija|kirurški]] operaciji v [[Ženeva|Ženevi]] in kasnejšem zdravljenju [[gastritis]]a. Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] je obiskal Rostropoviča in se z njim dogovoril o podrobnostih praznovanja umetnikove 80-letnice, ki ga je [[Kremelj]] predvideval za [[27. marec|27. marca]] [[2007]]. Rostropovič je prisostvoval na proslavi, vendar naj bi bil šibkega zdravja.

 

Čeprav je bil Rostropovičev zadnji dom v [[Pariz]]u, je obdržal svoja stanovanja v Moskvi, [[St. Petersburg]]u, [[London]]u, [[Lausanne|Lausanni]] in [[Jordanville|Jordanvillu]] ([[Zvezna država New York]]). Rostropoviča so v pariško bolnišnico hospitalizirali konec januarja 2007, vendar se je odločil za odhod v Moskvo, kjer je bil pogosto zdravniško oskrbovan.<ref>{{cite news | url= | title=Mstislav Rostropovich, Cellist and Conductor, Dies | publisher=New York Times | author=Alan Kozinn | date=[[27 April]] [[2007]] | accessdate=}}</ref> [[9. februar]]ja [[2007]] je bil 79-letni Rostropovič sprejet v bolnišnico v Moskvi.

 

 

[[28. april]]a je Rostropovič ležal v odprti krsti v [[Moskovski konservatorij|Moskovskem konservatoriju]], kjer je nekoč študiral in poučeval, nato pa so krsto odpeljali v Katedralo Kristusa Odrešenika v Moskvi. Na progrebni slovesnosti 29. aprila se je od njega poslovilo tisoče žalujočih, med njimi tudi predsednik Putin, španska [[kraljica Sofija]], prva dama [[Francija|Francije]] [[Bernadette Chirac]], azerbajdžanski predsednik [[Ilham Alijev]], [[Naina Jelcin]] (vdova [[Boris Jelcin|Borisa Jelcina]]), in druge osebnosti iz kulturnega in političnega sveta. Rostropovič je bil pokopan na popopališču [[Novodeviči]], na istem pokopališču kot njegov prijatelj Boris Jelcin štiri dni pred tem.<ref name="BBC, 29 April">{{cite news | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6604875.stm | title=Russian farewell to Rostropovich | publisher=BBC News | author= | date=29 Apr 2007 | accessdate=2007-04-30}}</ref>

 

Rostropovič je prejel okrog 50 različnih nagrad, med njimi so:

 

{{seznam referenc}}

 

== Glej tudi ==

 

 

{{lifetime|1927|2007|Rostropovič, Mstislav}}

[[Kategorija:Ruski violončelisti]]

[[Kategorija:Ruski dirigenti]]

[[nl:Mstislav Rostropovitsj]]

[[no:Mstislav Rostropovitsj]]

[[pl:Mścisław Rostropowicz]]

[[pt:Mstislav Rostropovich]]