Julien Offray de La Mettrie: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 30:
Na Nizozemskem je leta 1748 končal svoje najpomembnejše delo »''Človek-stroj''«, v katerem je človekovo fiziologijo vključno z njegovo duševnostjo interpretiral v strogo materialističnem smislu. Filozofsko je razširil Descartesovo razumevanje telesa kot stroja<ref>Descartes zanika, da bi živali imele poleg telesne še duhovno substanco in jih zato dojema v istem smislu kot avtomate, stroje. Glej [http://www.gutenberg.org/files/59/59-h/59-h.htm#part5 Peti del, sedmi odstavek].</ref> s tem, da je v korist [[monizem (filozofija)|monizma]] telesne substance zanikal Descartesovo dimenzijo duhovne substance in s tem vzpostavil prvenstvo v proučevanju človekovega telesa kot anatomsko-fizikalnega dejstva pred dušo, ki je pogojena s fiziološkimi procesi. Duša je po La Mettrieju zgolj občutljiv del možganov, ne pa substancialna resničnost po sebi.
Objava dela ''Človek-stroj'' je poleg objav še nekaterih polemičnih satir, v katerih je smešil zastarele zdravniške prakse njegovih sodobnikov, je tudi v sicer tolerantni Nizozemski povzročila burne odzive in La Mettrie je moral še drugič v izgnanstvo. Zatočišče mu je ponudil [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljeni absolutistični]] pruski kralj [[Friderik II. Pruski|Friderik II.]], ki je dajal zatočišče mnogim preganjanim mislecem širom Evrope. Odnos med njima je bil precej vzpodbuden in prijateljski. La Mettrie je bil sprejet v [[Pruska akademija znanosti|Prusko akademijo znanosti]] in s tem je prejel doživljenjsko rento. Ponovno je pozornost preusmeril od filozofije nazaj k raziskovanju bolezni v zdravniški praksi in napisal razpravi o [[griža|griži]] in o [[astma|
== Vplivi ==
| |||