Julien Offray de La Mettrie: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 30:
Na Nizozemskem je leta 1748 končal svoje najpomembnejše delo »''Človek-stroj''«, v katerem je človekovo fiziologijo vključno z njegovo duševnostjo interpretiral v strogo materialističnem smislu. Filozofsko je razširil Descartesovo razumevanje telesa kot stroja<ref>Descartes zanika, da bi živali imele poleg telesne še duhovno substanco in jih zato dojema v istem smislu kot avtomate, stroje. Glej [http://www.gutenberg.org/files/59/59-h/59-h.htm#part5 Peti del, sedmi odstavek].</ref> s tem, da je v korist [[monizem (filozofija)|monizma]] telesne substance zanikal Descartesovo dimenzijo duhovne substance in s tem vzpostavil prvenstvo v proučevanju človekovega telesa kot anatomsko-fizikalnega dejstva pred dušo, ki je pogojena s fiziološkimi procesi. Duša je po La Mettrieju zgolj občutljiv del možganov, ne pa substancialna resničnost po sebi.
 
Objava dela ''Človek-stroj'' je poleg objav še nekaterih polemičnih satir, v katerih je smešil zastarele zdravniške prakse njegovih sodobnikov, je tudi v sicer tolerantni Nizozemski povzročila burne odzive in La Mettrie je moral žeše drugič v izgnanstvo. Zatočišče mu je ponudil [[razsvetljeni absolutizem|razsvetljeni absolutistični]] pruski kralj [[Friderik II. Pruski|Friderik II.]], ki je dajal zatočišče mnogim preganjanim mislecem širom Evrope. Odnos med njima je bil precej vzpodbuden in prijateljski. La Mettrie je bil sprejet v [[Pruska akademija znanosti|Prusko akademijo znanosti]] in s tem je prejel doživljenjsko rento. Ponovno je pozornost preusmeril od filozofije nazaj k raziskovanju bolezni v zdravniški praksi in napisal razpravi o [[griža|griži]] in o [[astma|asmtmi]]. Leta 1751 se je po šele treh letih bivanja v Berlinu La Mettrie pri neki jedi zastrupil, hudo zbolel in umrl. Glavni vir za obnovo njegovega življenja predstavlja nagrobni govor Friderika II..
 
== Vplivi ==
Po smrti je v okviru francoskega razsvetljenstva večinoma ostajal pozabljen in potisnjen na obrobje zagovornika [[hedonizem|hedonizma]]<ref>Ann Thomson (ed.), »''Machine man and other writings''«, Cambridge University Press, Cambridge, 1996</ref>, ki ga je zagovarjal v poznem delu »''Razprava o sreči''« (Discours sur le bonheur, 1748). Izjema je mogoče francoski razsvetljenjski materialist [[Pierre Jean Georges Cabanis|Cabanis]], ki z La Mettriejem kaže mnoge vzoprednice v materialistično filozofskih izhodiščih. Zanimanje zanj se je v okviru širšega zanimanja za zgodovino materializma ponovno prebudilo šele z izidom dela nemškega novokantovskega filozofa [[Friedrich Albert Lange|Friedricha Alberta Langeja]] »''Zgodovina materializma<ref>Poln naslov: »Zgodovina materializma in kritika njegovega pomena v sodobnosti« (Geschichte des Materialismus und Kritik seiner Bedeutung in der Gegenwart, 1866).</ref>''«, ki je izšlo leta 1866. Kasneje je bil rehabilitiran še znotraj [[marksizem|marksizma]].
 
== Opombe ==