Julien Offray de La Mettrie: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 23:
Rojen je bil v premožni družini meščanskih trgovcev s tekstilom. Najprej je želel študirati [[teologija|teologijo]], vendar se je njegov interes kmalu preusmeril v zanimanje za filozofijo in naravoslovne znanosti. Po končanju študija na kolegiju [[College d'Harcourt|d'Harcourt]] ga je družinski prijatelj in kasnejši akademik [[François-Joseph Hunauld]] spodbudil v študij medicine.
 
Po petih letih študija se je odločil za izpopolnjevanje medicinske prakse pri slovitem nizozemskem zdravniku [[Herman Boerhaave|Hermanu Boerhaaveju]] v mestu [[Leiden]]. Njegovo izpopolnjevnje je bilo kratko, toda začasen umik iz francoskih učilišč, kjer je prevladoval vpliv kartezijanstva, na Nizozemsko, ga je odtrgal vplivu filozofske spekluacije na razumevanje anatomije človeškega telesa. Po vrnitvi v domači kraj je prevajal BoerhaavejeaBoerhaavejeva medicinska dela, vmes se je leta 1739 poročil in tri leta kasneje z družino odpotoval v Pariz, kjer je dobil službo zdravnika v enem od regimentov [[Gardes Françaises|Francoske Garde]] in se udeležil nekaterih bitk v [[Vojna za avstrijsko nasledstvo|vojni za avstrijsko nasledstvo]]. Kadar ni bilo spopadov, je večinoma časa prebil v Parizu, kjer se je družil z intelektualci med drugimi z matematikoma [[Pierre Louis Maupertuis|Maupertiusom]] in markizo [[du Châtelet]]<ref>Aram Vartanian, »''La Mettrie's L'Homme Machine: A Study in the Origins of an Idea''«, Princeton University Press, 1960, str.4</ref>. Izguba pokrovitelja in zaščitnika [[Louis VII. Gramontski, vojvoda Gramontski|vojvode Garmontskega]] v eni od bitk ga je zelo pretresla.
 
V Parizu je leta 1745 objavil svoje prvo delo »''Naravna zgodovina duše''« (''Histoire naturelle de l'âme''), v kateri je izhajal iz materializma delovanja telesnih stanj, ki pogojujejo človekovo duševnost. Pri vročinski bolezni, ki jo je tisto leto prebolel, je postal pozoren na povezavo in pogojenostmed telesnim in duševim stanjem. Duševnost je za razliko od takrat prevladujočih kartezijancev, ki so zagovarjali samobitnost tako telesa kot duše, podrejal fiziologiji telesa. Zaradi objave tega dela je bil izločen iz pariške znanstvene skupnosti, ki je njegovo delo interpretirala v teološkem smislu in odkrivala razne herezije. Vrhu tega je izgubil še službo zdravnika in se bil zato primoran umakniti v izgnanstvo v Leiden na Nizozemsko. Zaradi nestalnega življenja je trpelo tudi njegovo družinsko življenje.
 
V Parizu je leta 1745 objavil svoje prvo delo »''Naravna zgodovina duše''« (''Histoire naturelle de l'âme''), v kateri je izhajal iz materializma delovanja telesnih stanj, ki pogojujejo človekovo duševnost. Pri vročinski bolezni, ki jo je tisto leto prebolel, je postal pozoren na povezavo in pogojenostmedpogojenost med telesnim in duševimduševnim stanjem. Duševnost je za razliko od takrat prevladujočih kartezijancev, ki so zagovarjali samobitnost tako telesa kot duše, podrejal fiziologiji telesa. Zaradi objave tega dela je bil izločen iz pariške znanstvene skupnosti, ki je njegovo delo interpretirala v teološkem smislu in v njem odkrivala razne herezije avtorja. Vrhu tega je izgubil še službo zdravnika in se bil zato primoran umakniti v izgnanstvo v Leiden na Nizozemsko. Zaradi nestalnega življenja je trpelo tudi njegovo družinsko življenje.
 
== »''Človek-stroj''« (''L'homme machine'') ==