Bitka pri Legnici: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zgodovinski disput, Ozadje |
Sestava armad, bitka |
||
Vrstica 30:
Orda kanova vojska je opustošila severno Poljsko in jugozahodno mejo [[Litva|Litve]]. Bajdar in Kadan sta medtem pustošila po južni Poljski. Najprej sta oplenila Sandomierz, 3. marca 1241 sta porazila poljsko vojsko pri Tursku, 18. marca sta porazila še eno poljsko vojsko pri Chmielniku, 24. marca sta osvojila in požgala [[Krakov|Krakov]], nekaj dni kasneje pa sta poskušala osvojiti še šlezijsko prestolnico Wrocław (Breslau).<ref name=Hildinger/> Medtem, ko sta se odločala, ali bi Wroclaw oblegala ali ne, sta dobila obvestilo, da je dva dni hoda od Wroclawa češki kralj [[Venčeslav I.]] z vojsko 50.000 mož. Mongoli so takoj odšli izpred Wroclawa, da bi prestregli vojsko Henrika II. Pobožnega in preprečili združitev obeh vojsk. Mongolska in Henrikova vojska sta se srečali na Legniškem polju.
==Sestava armad==
===Mongoli===
Mongolska vojska je imela največ dva tumena (20.000) vojakov. Njeni največji prednosti sta bili mobilnost in hitrost. Njena taktika je bila sestavljena iz niza navideznih napadov in lažnih umikov široko razpršenih vojaških oddelkov, ki so iz glavnine vojske zvabili manjše enote, katere so kasneje napadli iz zasede in jih uničili. Takšna ustaljena taktika, ki so jo Mongoli uporabili v skoraj vseh velikih bitkah, je zahtevala stalno urjenje in vrhunsko komunikacijo na bojišču, za katero so uporabljali sistem zastav. Mongolski poveljnik je bil vedno na najvišji točki bojišča in je z zastavami prenašal svoje ukaze na svoje komandante in usmerjal njihove premike. Mongolski sistem komunikacij je bil popolno nasprotje okornega evropskega sistema, v katerem so se vitezi bojevali skoraj brez vsake komunikacije s pomožnimi četami.
Resnično število vojakov je težko ugotoviti. Nekateri evropski viri trdijo, da je bilo v bitki pri Legnici udeleženih več kot 100.000 vojakov. Število je prav gotovo precenjeno. Sodobne ocene, ki upoštevajo mongolsko logistiko 13. stoletja, kažejo, da vojska ni štela več kot 20.000 konjenikov lokostrelcev. Frančiškan C. de Bridia Monachi v svoji ''Historia Tatarorum'' (Zgodovina Tatarov) pravi, da je mongolska vojska štela 10.000 mož, zaradi izgub v prejšnjih bitkah pa verjetno samo 8.000 mož.<ref name="Empires"/>
Mongolski viri trdijo, da sta v pohodu na Poljsko sodelovala dva tumena vojakov, Subedejev glavni načrt pa je bil uničiti posamezne evropske armade in preprečiti, da bi se združile.
==Zavezniki==
Po mnenju Jamesa Chambersa je vojska Henrika II. štela največ 25.000 mož. V Henrikovi vojski, ki je bila bolj izurjena, so bili njegovi vojaki iz [[Šlezija|Šlezije]], najemniki in zelo majhen oddelek francoskih vitezov [[templjarji|templjarjev]] in [[Malteški viteški red|hospitalcev]].<ref name="Chambers"/> Med manj izurjene čete je spadala vojska Mieszka II. Debelega iz [[Opole|Opol]], Moravci sina moravskega mejnega grofa Děpolta III. Boleslava, naborniki iz Velike Poljske in bavarski rudarji prostovoljci iz Goldberga (Złotory).
Zgodovinar Marek Cetwiński ocenjuje, da je krščanska vojska štela 2.000 mož, medtem ko Gerard Labuda cenjuje, da jih je bilo 7.000-8.000.<ref name="Empires"/>
Od nekdaj se verjame, da se je zavezniški vojski pridružilo tudi neznano število [[Tevtonski viteški red|tevtonskih vitezov]]. Nedavna Labudova analiza ''Analov Jana Długosza'' iz 15. stoletja domneva, da so nemške križarje pripisali k tekstu potem, ko je Długosz že dokončal svoje delo.<ref name="Empires"/>
Legenda, da je bil v bitki ubit pruski landmeister tevtonskih vitezov Poppo von Osterna, je zmotna, ker je umrl v Legnici kasneje med obiskom samostana svoje žene.<ref>William Urban. ''The Teutonic Knights: A Military History''. Greenhill Books. London. 2003. ISBN 1-85367-535-0 </ref>
==Bitka==
Henrik je svojo vojsko razdelil v štiri oddelke: bavarskim rudarjem je poveljeval Boleslav Moravski, nabornikom iz Velike Poljske in nekaj Krakovčanom brat ubitega krakovskega palatina Sulisław, vojski iz Opol in morda nekaj tevtonskim vitezom Mieszko, Henrik osebno pa Šlezijcem, Moravcem, templarjem in hospitalcem.<ref name="Chambers"/>
V Chambersovem opisu bitke sta spopad začeli šlezijska konjenica in mongolska predstraža (''[[mangudaj]]''). Ko so bili Šlezijsci odbiti, je napadla Sulisławova poljska konjenica in konjenica iz Opol. Mongolska predstraža se je umaknila, konjenica pa jo je zasledovala in se ločila od glavnine poljske pehote. Mongolska lahko konjenica je zatem obkolila Poljake. Mongoli so med bitko uporabili dimno zaveso, ki je prikrila njihove premike in zmedla nasprotnika. Medtem, ko je mongolska lahka konjenica napadala z bokov in težka konjenica čelno, so zaveznike stalno obstreljevali mongolski lokostrelci.<ref name="Chambers"/>
Erik Hildinger trdi, da so napad začeli Boleslavovi naborniki in ne Šlezijci. K temu dodaja, da je potem, ko je poljska konjenica začela zasledovati Mongole, ki so fingirali umik, nek jezdec po poljsko vpil "Teci! Teci!", kar je tako zmedlo Mieszka, da je svojim Opolcem ukazal umik. Zaradi tega umika je Henrik poslal v bitko svoje rezerve in konjenico.<ref name=Hildinger>Erik Hildinger. "[http://www.historynet.com/mongol-invasions-battle-of-liegnitz.htm Mongol Invasions: Battle of Liegnitz]". ''TheHistoryNet.com'', originally published ''Military History'' magazine, June 1997. Accessed [[September 2]] [[2008]].</ref>
Mongoli so s svojim fingiranim umikom dosegli velik uspeh. Ko so se evropski vitezi ločili od glavnine svoje vojske, so jih napadalci drugega za drugim uničili.
Bitka je opisana tudi v ''Analih Jana Długosza'', čeprev so bili napisani šele v 15. stoletju in ne v času dogajanj. V analih piše, da je bila Henrikova vojska skoraj v celoti uničena. Henrik in Boleslav sta bila ubita, število padlih pa je ocenjeno na 2.000-40.000. To pomeni, da je bila uničena cela vojska. Veliki mojster templjarjev Ponce d'Aubon je poročal francoskemu kralju [[Ludvik IX.|Ludviku IX.]], da je njegov red izgubil devet bratov, tri viteze in dva narednika.<ref name="Chambers"/> Mongolske izgube niso poznane. Če bi se v celoti držali svoje taktike navideznih umikov, bi lahko bile zelo majhne, očitno pa so bile precejšnje, tako da niso tvegali kasnejšega napada na češko armado Venčeslava I..<ref name="Empires"/>
Mongoli so zaradi lažjega štetja padlih nasprotnikov vsem Evropejcem odrezali desno uho. Pravijo, da so z ušesi napolnili devet vreč. Takšne govorice nimajo nobene zgodovinske vrednosti, tako kot je nimajo podatki o številu Mongolov.<ref>Davies, Norman. ''Europe: A History''. HarperCollins. New York. 1998. ISBN 0-06-097468-0 </ref> Henrika in tri njegove osebne stražarje so na begu ujeli in obglavili, njegovo glavo pa nataknili na kopje in jo po bitki razkazovali po Legnici.
==Zaključek==
==Reference==
| |||