Humus: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Hitro dodajanje kategorije "Organska kemija" (z uporabo orodja HotCat) |
slika + slog |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Soil profile.jpg|thumb|''Humus je gornja plast [[Prst (pedologija)|prsti]]. Zaradi nakopičenega organskega [[ogljik]]a je črne ali temno rjave barve.'']]
Humus je vrhnja plast zemlje, katera nastane z razgradnjo organskih snovi. Humus je sestavljen iz amorfnih organskih delcev, kateri imajo veliko specifično površino ter imajo sposobnost absorbirati katione in vodo, hkrati pa povezujejo delce tal v strukturne skupke. Strokovni izraz procesa nastajanja humusa se imenuje humifikacija.▼
{{slog|manjkajo notranje povezave}}
▲'''''Humus''''' je vrhnja plast
Humus zaradi številnih možnosti sinteze ni kemično definirana snov in ima heterogeno sestavo. Glede na proces spajanja molekul v verige-polimere, barvo, razmerje C:N, topnost v raznovrstnih topilih ločimo tri glavne skupine humusnih snovi: fulvo-kisline, huminske kisline in humin.Na podlagi deleža zgoraj navedenih spojin ločimo humus v več vrst: surovi humus ali trhlina; sprstenina; humati in huminske kisline. Predhodna oblika humusa se imenuje prhlina.
Vrstica 7 ⟶ 9:
Sprstenina je oblika blagega, dobro preperelega humusa, ki je zasičen z bazami v biološko aktivnih tleh.
Oblika humusa je tudi šota (v Sloveniji najbolj zastopana v krajinskem parku [[Ljubljansko barje]]), ki nastaja v okolju s prekomerno vlažnostjo in v večinsko abiotskih razmerah.
V hortikulturi obstaja kriterij glede deleža organskih snovi (humusa) glede na poimenovanje tal in prsti. Humozna tla vsebujejo do 4 % humusa. Mineralna tla vsebujejo manj kot 1% humusa. Največji delež humusa več kot 30 % imajo organska tla.
==Vir==
| |||