Kartuzijanski samostan Jurklošter: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
Ustanovil ga je [[Henrik I. Krški|Henrik I.]], [[Škofija Celovec|krški škof]] leta [[1173]] ali [[1174]]. Prvotni redovniki so bili [[Francozi]] in [[Italijani]], ki so postavili kot običajno dva samostana (enega za patre in enega za brate). Toda samostan ni uspeval. Tako je bil leta [[1189]] sem poslan [[Odon iz Novare]], ki je ponovno obudil samostan, a je bil dve leti po njegovi smrti ([[1198]]) samostan leta [[1200]] razpuščen. Del samostanskega posestva (spodnji samostan bratov) so prevzeli [[kanoniki]], del pa je pričel propadati.
Toda po posredovanju [[Kartuzijanski samostan Žiče|žičkega]] priora je [[Leopold VI. Babenberški]] prevzel varstvo nad samostanom. Prvi kartuzijani so se ponovno naselili leta [[1208]]. Ustanovno listino jim je podelil naslednje leto. Z njegovo denarno pomočjo so obnovili oba samostana, povečali cerkev, dozidali še eno samostansko cerkev. Z izumrtjem Babenberžanov so zaščito samostana prevzeli [[Celjski grofje]]. Konec [[16. stoletje|16. stoletja]] pa je Jurklošter izgubil svojo gospodarsko neodvisnost, saj je [[kardinal Delfin]] izročil njihova posestva sprva [[jezuiti|jezuitom]], nato so jih prevzeli [[cistercijani]], nato pa spet jezuiti. Po nekaj letih tožarjenja med prizadetimi stranmi so leta [[1595]] določili, da Jurklošter prevzamejo graški jezuiti. S tem je bila končana zgodovina
S samostanom in njegovo zgodovino (po [[legenda|legendi]] naj bi bila tu pokopana [[Veronika Deseniška]]) se je ukvarjal tudi pater [[Karel Gržan]], o čemer je napisal tudi par knjig.
== Glej tudi ==
| |||