Alan Lloyd Hodgkin: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Datoteko Alan_L._Hodgkin.jpg je v Zbirki izbrisal uporabnik Tryphon, zaradi Per commons:Commons:Deletion_requests/File:Alan_L._Hodgkin.jpg. Odstranjevanje. |
m disambig., dp |
||
Vrstica 16:
[[Sir (naziv)|Sir]] '''Alan Lloyd Hodgkin''', [[Red zaslug (Commonwealth)|OM]], [[Red Britanskega imperija|KBE]], [[Kraljeva družba|PRS]], [[Angleži|angleški]] [[fiziolog]] in [[biofizik]], [[nobelovec]], * [[5. februar]] [[1914]], [[Banbury]], [[Oxfordshire]], [[Anglija]], † [[20. december]] [[1998]], [[Cambridge]].
Šolal se je na [[Kolidž Trinity, Cambridge|Kolidžu Trinity]] v [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]] in se posvetil fiziologiji. Z njegovim učencem [[Andrew Huxley|Andrewom Huxleyjem]] sta na Univerzi v Cambridgeu v [[1930.|tridesetih letih]] pričela s serijo poskusov na [[živčna celica|živčnih celicah]], na podlagi katere sta razvila znameniti [[model (znanost)|model]], ki opisuje, kako se sprožajo in razširjajo [[akcijski potencial]]i v [[vzdražnost|vzdražnih]] celicah. Bila sta med prvimi, ki so uporabili [[elektrofiziologija|elektrofiziološko]] tehniko, imenovano [[metoda vpete membrane]] (''voltage-clamp'').
Delo je prekinila [[druga svetovna vojna]]. Hodgkin se je prostovoljno javil v raziskovalni oddelek [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega vojnega letalstva]], kjer se je ukvarjal z [[letalstvo|letalsko]] medicino, kasneje pa je bil premeščen v oddelek za telekomunikacije, kjer je sodeloval pri razvoju [[radar]]ske tehnologije. Leta 1944 se je poročil s hčerko [[patolog]]a in kasnejšega nobelovca [[Peyton Rous|Peytona Rousa]] in imel z njo štiri otroke. Z družino je od leta 1945 živel v Cambridgeu.
Po vojni je dobil mesto predavatelja na oddelku za fiziologijo Univerze v Cambridgeu, kmalu po tistem pa s Huxleyjem nadaljevala tudi z biološkimi poskusi. Na podlagi meritev [[ion]]skih tokov sta opisala [[celična membrana|celično membrano]] kot [[električni krog]], kjer membrano opisuje [[kapacitivnost]], [[električni tok|tok]] skozi njo pa je sestavljen iz dveh glavnih komponent - [[natrij]]eve in [[kalij]]eve. Akcijski potencial nastane zaradi napetostno in časovno odvisnih sprememb v [[električna prevodnost|prevodnosti]] membrane za posamezne ione. Njuni poskusi so bili tako uspešni tudi zaradi uporabe posebno primernega poskusnega subjekta. Odločila sta se za meritve na orjaških [[akson]]ih [[atlantski ligenj|atlantskega lignja]], ki so debeli tudi do 1 mm, kar je bistveno olajšalo delo s takrat dostopnimi elektronskimi merilnimi napravami. Hodgkin je tako več mesecev na leto preživel na morski biološki postaji v [[Plymouth]]u, kjer so potekali poskusi. Svoje ugotovitve sta objavila leta 1952. Na podlagi rezultatov sta predpostavila obstoj [[ionski kanalček|ionskih kanalčkov]], ki so bili odkriti več desetletij kasneje.
| |||
