Émilie du Châtelet: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Gabrielle Émilie Le Tonnelier de Breteuil, markiza du Châtelet''', pogosto '''Émilie du Châtelet''', [[francozi|francoska]] [[matematik|matematičarka]] in [[fizik|fizičarka]], * [[17. december]] [[1706]], [[Pariz]], † [[10. september]] [[1749]], [[Lunéville]].
Hči Louisa Nicolasa Le Tonneliera, barona de Breteuil, šefa diplomatskega protokola (Introducteur des Ambassadeurs) na dvoru Ludvika XIV. Émilie je tako imela priložnost živeti v odprtem okolju, njeni starši so npr. v svojem pariškem salonu gostili pesnika [[Jean-Baptiste Rousseau]]ja ter [[Fontenelle|Fontenelleja]], ki ju je Émilie poznala že od otroštva. Prav svojemu očetu dolguje posebno vzgojo, ki so je sicer le redko bile deležne deklice tistega časa. Sam jo je poučeval [[latinščina|latinsko]], ker pa je bila zelo nadarjena za študij, se je naučila še [[grščina|grško]] in [[nemščina|nemško]]. Prav tako je izkazovala talent za glasbo, znala je igrati [[čembalo]], pela je operno glasbo, rada pa je imela tudi [[ples]] in [[gledališče]].
Poročila se je pri 19 letih ([[1725]]) s 30-letnim markizom Florentom Claudom du Chastellet in tako sama postala markiza du Chastellet (novo črkovanje "Châtelet" je uvedel [[Voltaire]] in se je ohranilo do danes), njuna poroka je bila dogovorjena med družinama, kot je tedaj bilo med plemstvom v navadi. Nekaj časa je živela v Semur-en-Auxois, kjer je njen soprog bil guverner in kjer je med drugim spoznala matematika [[Mézières]]a. Mož ji je dopustil precej svobodno življenje, saj se je zavedal njenih intelektualnih kapacitet. Imela sta tri otroke (med njimi tudi [[Louis Marie Florenta du Chatelet|Louis Marie Florenta du Chatelet]]), moža pa je zaradi njegove vojaške kariere videvala bolj poredko. Ker je menila, da je s tremi rojstvi izpolnila svoje zakonske dolžnosti, sta se z možem dogovorila za ločeno življenje v istem gospodinjstvu, kar je po tedanji aristokratski morali med drugim pomenilo možnost za izvenzakonske zveze. Tako naj bi Émilie imela ljubezenska razmerja z markizom de Guébriantom, z maršalom de Richelieujem (nečakom slavnega [[Kardinal Richelieu|kardinala Richelieu]]) in z Voltairom.
Leta1737 je Châteletova izdala spis z naslovom ''Dissertation sur la nature et la propagation du feu'' ("Disertacija o naravi in razširjanju ognja"), ki je temeljila na njenem raziskovanju znanosti o ognju, ki je napovedala sevanje, ki mu danes pravimo infrardeče sevanje.
Njeno delo ''Institutions de Physique'' (“Lekcije iz fizike”) iz leta 1740 je bila nekakšen pregled novih idej v [[znanost]]i in [[filozofija|filozofiji]], namenjen njenemu 13-letnemu sinu, a je ob tem skušalo uskladiti kompleksne teorije in zamisli vodilnih znanstvenikov. V njem je kombinirala Leibinzove teorije s praktičnimi opazovanji [[Willem 's Gravesande|Willema 's Gravesandeja]], da bi podprla (tedaj še sporno [[Leibinz]]ovo) tezo, da je energija gibajočega se predmeta sorazmerna kvadratu njegove hitrosti, ne pa hitrosti sami, kakor je menila večina fizikov in mislecev z [[Newton]]om in Voltairom na čelu. (Znana formula klasične fizike W=1⁄2mv².)
V letu svoje smrti ji je uspelo dokončati prevajalsko delo, ki velja za njen izjemen dosežek: gre za francoski prevod Newtonovih [[Principia Mathematica]], ki jih je dopolnila z lastnimi komentarji. Med drugim tudi njeno izpeljavo načela o ohranitvi energije iz aksiomov mehanike. Ta prevod še dandanes velja za standarni francoski prevod.
{{mathematician-stub}}
| |||