Redakcija: 09:35, 7. december 2009 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.662 urejanj Turkistan (konec) ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:07, 7. december 2009 uredi razveljavi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.662 urejanj Konec vladavine Čagatajidov Novejše urejanje →
Vrstica 85: ==Nadaljevanje vladavine Čagatajidov v Vzhodnem Turkistanu== [[Slika:Chagatai Khanate (1490) si.png\|thumb\|300px\|right\|Vzhodni Čagatajski (Mogulski) kanat leta 1490.]] Sredi 14. stoletja je na ozemlju okrog reke Ili nastal nov kanat, ki je bil nekakšna nomadska plemenska zveza, kateremu je vladal član Čagatajeve družine. Novi kanat se ima za nadaljevanje Čagatajskega kanata, čeprav ga imajo nekateri za mogulski kanat,<ref name="Kim">Kim, Hodong. "The Early History of the Moghul Nomads: The Legacy of the Chaghatai Khanate." The Mongol Empire and Its Legacy, str. 290-306. Ed. Reuven Amitai-Preiss in David Morgan. Leiden: Brill, 1998. ISBN 9004110488</ref><ref>Elias, N. Commentary. The Tarikh-i-Rashidi (A History of the Moghuls of Central Asia), By Mirza Muhammad Haidar. Translated by Edward Denison Ross, edited by N. Elias. London, 1895, str. 75 .</ref> ker so pripadnike plemen imeli za čiste Mogule (Mongole), v nasprotju s pretežno turškimi in poturčenimi mongolskimi prebivalci Transoksanije.<ref>Roemer, H. R. "Timur in Iran." The Cambridge History of Iran, Volume 6: The Timurid and Safavid Periods, str. 43. Ed. Peter Jackson and Lawrence Lockhart. London: Cambridge University Press, 1986. ISBN 0521200946</ref> Vrstica 91 ⟶ 92: V 1340. letih se je za oblast v Transoksaniji borilo več nepomembnih kanov, ki so Čagatajidom na vzhodu posvečali bolj malo pozornosti, tako da so bila plemena praktično samostojna. Najmočnejše pleme, [[Duglati]], ki so obvladovali obsežno ozemlje v Mogulistanu in zahodnem Tarimskem bazenu, so se leta 1347 odločili imenovati svojega kana in so na prestol postavili Čagatajida Tugluk Timurja.<ref name= "Grousset 2"></ref> Tugluk Timur (1347-1363) je tako postal vodja plemenske zveze, ki je vladala Tarimskemu bazenu in stepskim področjem Mogulistana. Njegovo vladanja je sovpadalo z vladanjem vrste marionetnih kanov v Transoksaniji in hkrati pomenilo, da so Čagatajidi zdaj vladali v kar dveh kanatih: zahodnemu s središčem v Transoksaniji in vzhodnemu s središčem v Mogulistanu. Tugluk Timur je bil, za razliko od kanov na zahodu, močan vladar. Leta 1354 je prestopil v islam in poskusil zmanjšati moč Duglatov.<ref name="Kim"></ref> Leta 1360 je izkoristil nerede v Transoksaniji in svojo upravičenost do nasledstva. Napadel je Transoksanijo, prevzel oblast in začasno združil oba kanata. Leta 1361 je še enkrat napadel in za guvernerja Transoksanije imenoval svojega sina Iljasa ~~Kodža~~Hodža, svojih ozemelj pa kljub temu ni uspel obdržati in Emir Husein je kmalu zatem izgnal Mogule iz Transoksanije.<ref name=" Grousset 3">Grousset, René. The Empire of the Steppes: A History of Central Asia, str. 409-411. Trans. Naomi Walford. New Jersey: Rutgers, 1970. ISBN 0813513049.</ref> Vladavino Čagatajidov v Mogulistanu je za nekaj časa prekinil državni udar duglatskega emirja Qamarja ud-Dina, ki je verjetno ubil Iljasa ~~Kodža~~Hodža in več drugih Čagatajidov. Moguli, ki so mu ostali pokorni, so bili v stalnih vojnah s Timurjem. Timur je poskušal ponovno priti na oblast in je večkrat napadel Mogulistan, vendar prebivalstva ni mogel prisiliti k pokorščini.<ref name="Kim"></ref> Čagatajidi so ponovno prišli na oblast v 1380. letih, Duglati pa so kljub spremembi oblasti obdržali pomembnem položaj v kanatu in so v naslednjih štiridesetih letih ustoličili več kanov po svoji izbiri.<ref> Barthold, W. "Dughlat." The Encyclopedia of Islam, Volume 2, str. 622 . New Ed. Leiden: E. J. Brill, 1965.</ref> Oblast Čagatajidov je prekinil Uvais kan (1418-1428), goreč musliman, ki je bil v pogostih vojnah z Oiradi (Zahodnimi Mongoli) s področij vzhodno od Balhaškega jezera. Oirad Esen Tajiši ga je večkrat porazil in dvakrat celo ujel, vendar je vedno dosegel svojo izpustitev. Uvais kanu je sledil Esen Buka (1428-1462), ki je pogosto napadal cesarstvo Timuridov. Njega je nasledil brat Junus kan (1462-1487), ki je porazil Uzbeke in vzdrževal dobre odnose s Kozaki in Timuridi, zaradi upora Duglatov pa je izgubil Tarimski bazen. Leta 1484 je zavzel Taškent, ki je bil v posesti Timuridov.<ref name=" Grousset 3">Grousset, René. The Empire of the Steppes: A History of Central Asia, str. 491-527, Trans. Naomi Walford. New Jersey: Rutgers, 1970. ISBN 0813513049</ref> Vrstica 102 ⟶ 103: Mensur kanov brat Sultan Said kan (1514-1533) je leta 1514 osvojil zahodni Tarimski bazen in za prestolnico izbral Kašgar. Od takrat dalje je bil Mogulski kanat stalno razdeljen, čeprav je bil sultan Said kan uradno vazal Mensur kana iz Turpana. Po Said kanovi smrti je prišel na prestol Abdurrašid kan (1533-1565), ki je svojo vladavino začel z usmrtitvijo člana družine Duglatov. Nečak ubitega emirja, Mirza Mohamed Haidar Duglat, je pobegnil v [[Mogulski imperij\|Mogulsko cesarstvo]] v [[Indija\|Indiji]] in osvojih [[Kašmir\|Kašmir]], kjer je napisal zgodovino Mogulov. Abdurrašid kan se je bojeval tudi s Kirgizi in Kozaki za prevlado v Mogulistanu, vendar je vojno z njimi izgubil. Mogulistan je bil za vedno izgubljen in od takrat dalje je bila oblast Mogulov omejena samo na Tarimski bazen.<ref name=" Grousset 3"> </ref> ==Konec vladavine Čagatajidov== V poznem 16. in zgodnjem 17. stoletju je Mogulski kanat v Kašgariji prešel v obdobje decentralizacije. Iz njega so nastali številni podkanati s središči v Kašgarju, Jarkandu, Aksuju in Kotanu. Vzporedno z decentralizacijo je naraščala posvetna moč hodž, dokler niso v Kašgariji postali vladajoča elita. Hodže so bili razdeljeni v dve sekti: Aq Taghlik in Kara Taghlik. Takšno stanje je trajalo do 1670. let, v katerih so mogulski kani poskusili ponovno vzpostaviti svojo oblast z izgonom vodje sekte Aq Taghlik.<ref name=" Grousset 3"></ref> Sekta Aq Taghlik je za pomoč zaprosila Džungarje, ki so bili pripadniki plemena Oiradov. Džungarji so napadli Kašgarijo, ujeli kana in na oblast postavili sekto Aq Taghlik. Zatem so porazili še sekto Kara Taghlik v Jarkandu. Malo kasneje so Džungarji osvojili še mongolska kanata Turpan in Hami.<ref name=" Grousset 3"> </ref> Tarimski bazen je bil zdaj v popolni oblasti Džungarjev in je ostal v njihovih rokah vse do dredine 18. stoletja, ko so ga zasedli mandžurski cesarji Kitajske.<ref>Elias, N. Commentary. The Tarikh-i-Rashidi (A History of the Moghuls of Central Asia), By Mirza Muhammad Haidar, str. 125-126. Translated by Edward Denison Ross, edited by N. Elias. London, 1895.</ref> ==Reference in opombe== Vrstica 110 ⟶ 114: [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Mongolije]] [[Kategorija:Zgodovina Kazahstana]] [[an:Canato Chagatai]]

Čagatajski kanat: Razlika med redakcijama