Nizozemska vzhodna Indija: Razlika med redakcijama

Gospodarstvo kolonije je temeljilo na izvozu: gnojil, kavčuka, lesa, začimb, čaja, kave, kokosa, nafte in olja. Prav zaradi vseh teh surovin je bila kolonija za Nizozemsko strateškega pomena. V [[19. stoletje|devetnajstem stoletju]] je nizozemska kolonialna politika, tako kot vse kolonialne politike tistega časa, temeljila na brezobzirnem izkoriščanju naravnih bogastev kolonije in prebivalcev kolonije. Z uvedbo novih zakonov in pravil na začetku [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] so se stvari nekoliko izboljšale. Bogastvo se je v obliki različnih projektov začelo deliti med ljudi. Zgrajene so bile šolo, namakalni sistemi, področja so se začela industrializirati. Spremenila se je tudi upravna ureditev kolonije, kolonija se je tako decentralizirala ter dobila večja pooblastila od matične Nizozemske. Kljub novim zakonom in pravilom pa so spremembe med navadne ljudi prihajale izredno počasi. Izredno je izstopalo šolstvo, ki naj bi bilo dostopno vsem vendar je leta [[1930]] kljub temu šolo obiskovalo le 8% otrok. Tudi industrializacija dežel ni bila tako uspešna kot so načrtovali, tako da je gospodarstvo kolonije v tridesetih letih še vedno temeljilo na agrarstvukmetijstvu.