Čagatajski kanat: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: ml:ചഗതായ് സാമ്രാജ്യം |
Čagatajidov v Vzhodnem Turkistanu |
||
Vrstica 73:
Naslednjih nekaj čagatajskih kanov je imenoval Kajdu,<ref name="Biran"></ref> ki je obvladoval kanat do svoje smrti. Njegov zadnji izbrani kan je bil Barakov sin Duva (1282-1307), ki se je udeležil Kajdujevih vojn s Kublaj kanom in njegovimi nasledniki iz dinastije Yuan.<ref name="Biran"></ref> Oba vladarja sta bila v stalnih sporih tudi z Ilkanatom.<ref name="Biran"></ref> Po Kajdujevi smrti v prvem desetletju 13. stoletja je Duva njegovemu nasledniku odrekel svoje fevdne dolžnosti, sklenil mir z dinastijo Yuan in začel yuanskemu dvoru plačevati davke. Čagatajski kanat je bil do njegove smrti navidezno neodvisna država.<ref name="Biran"></ref>
==Konec
Duva je imel mnogo sinov, od katerih so mnogi postali kani. Med njima sta bila najpomembnejša Kebek in Tarmaširin. Kebek, ki je vladal leta 1309 in 1310 in nato še od 1318 do svoje smrti, je standardiziral kovani denar in ustanovil stalno prestolnico Karši v [[Uzbekistan|Uzbekistan]]u. Tarmaširin, ki je vladal od leta 1326 do 1334, je prestopil v [[islam]] in napadel [[Delhijski sultanat]] v [[Indija|Indiji]]. Prestolnico kanata je prestavil na zahod v Transoksanijo in nato zatrl upor plemen v vzhodnih provincah, ki je zelo destabiliziral državo.
Vrstica 83:
Nekaj čagatajskega izročila se je kljub propadu kanata ohranilo: Timurjevi vojaki so se imenovali Čagatajci,<ref>Barthold, W. "Caghatai-Khan." The Encyclopedia of Islam, Volume 2. New Ed., str. 814, Leiden: E. J. Brill, 1965.</ref> knjižni jezik, ki so ga uporabljali Timuridi in njihovi vzhodni sosedje Moguli, pa se je imenoval čagatajska turščina.<ref>Karpat, Kemal H. "The Ottoman Rule in Europe From the Perspective of 1994." Turkey Between East and West, str. 10, Ed. Vojtech Mastny and R. Craig Nation. Boulder, CO: Westview Press, 1996.</ref> Čagatajska turščina kot knjižni jezik je izginila. Zelo sorodni sta ji sodobna [[ujgurščina]] in [[uzbeščina]].
==Nadaljevanje vladavine Čagatajidov v Vzhodnem Turkistanu==
Sredi 14. stoletja je na ozemlju okrog reke Ili nastal nov kanat, ki je bil nekakšna nomadska plemenska zveza, kateremu je vladal član Čagatajeve družine. Novi kanat se ima za nadaljevanje Čagatajskega kanata, čeprav ga imajo nekateri za mogulski kanat,<ref name="Kim">Kim, Hodong. "The Early History of the Moghul Nomads: The Legacy of the Chaghatai Khanate." The Mongol Empire and Its Legacy, str. 290-306. Ed. Reuven Amitai-Preiss in David Morgan. Leiden: Brill, 1998. ISBN 9004110488</ref><ref>Elias, N. Commentary. The Tarikh-i-Rashidi (A History of the Moghuls of Central Asia), By Mirza Muhammad Haidar. Translated by Edward Denison Ross, edited by N. Elias. London, 1895, str. 75 .</ref> ker so pripadnike plemen imeli za čiste Mogule (Mongole), v nasprotju s pretežno turškimi in poturčenimi mongolskimi prebivalci Transoksanije.<ref>Roemer, H. R. "Timur in Iran." The Cambridge History of Iran, Volume 6: The Timurid and Safavid Periods, str. 43. Ed. Peter Jackson and Lawrence Lockhart. London: Cambridge University Press, 1986. ISBN 0521200946</ref>
Vzhodni deli Čagatajskega kanata so bili v zgodnjem 14. stoletju naseljeni s številnimi mongolskimi nomadskimi plemeni. Ta plemena so zamerila kanu Tarmaširinu njegov prestop v islam in stalno naselitev v Transoksaniji in so sprožile upor, ki se je končal s Tarmaširinovo smrtjo. Eden od njegovih naslednikov, Čangši kan, je bil antiislamist in je bil naklonjen plemenom na vzhodu.<ref name= "Grousset 2"></ref>
V 1340. letih se je za oblast v Transoksaniji borilo več nepomembnih kanov, ki so Čagatajidom na vzhodu posvečali bolj malo pozornosti, tako da so bila plemena praktično samostojna. Najmočnejše pleme, [[Duglati]], ki so obvladovali obsežno ozemlje v Mogulistanu in zahodnem Tarimskem bazenu, so se leta 1347 odločili imenovati svojega kana in so na prestol postavili Čagatajida Tugluk Timurja.<ref name= "Grousset 2"></ref>
Tugluk Timur (1347-1363) je tako postal vodja plemenske zveze, ki je vladala Tarimskemu bazenu in stepskim področjem Mogulistana. Njegovo vladanja je sovpadalo z vladanjem vrste marionetnih kanov v Transoksaniji in hkrati pomenilo, da so Čagatajidi zdaj vladaji v kar dveh kanatih: zahodnemu s središčem v Transoksaniji in vzhodnemu s središčem v Mogulistanu. Tugluk Timur je bil, za razliko od kanov na zahodu, močan vladar. Leta 1354 je prestopil v islam in poskusil zmanjšati moč Duglatov.<ref name="Kim"></ref>. Leta 1360 je izkoristil nerede v Transoksaniji in svojo upravičenost do nasledstva, ker je bil Čagatajev potomec. Napadel je Transoksanijo, prevzel oblast in začasno združil oba kanata. Leta 1361 je še enkrat napadel in za guvernerja Transoksanije imenoval svojega sina Iljasa Kodža. Tugluk Timur kljub temu ni mogel obdržati svojih ozemelj in Emir Husein je kmalu zatem izgnal Mogule iz Transoksanije. Emir Husein in Tugluk Timur sta se od takrat dalje bojevala za oblast v Transoksaniji.<ref name=" Grousset 3">Grousset, René. The Empire of the Steppes: A History of Central Asia, str. 409-411. Trans. Naomi Walford. New Jersey: Rutgers, 1970. ISBN 0813513049.</ref>
==Reference in opombe==
| |||