Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev: Razlika med redakcijama

Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] in razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] v skladu z [[Londonski sporazum (1915)|londonskim paktom]] zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, izražen že s [[Krfska deklaracija|Krfsko deklaracijo]], sprejeto [[20. junij]]ajunija [[1917]] v izgnanstvu na [[Krf]]u, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v ''Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev'' s sedežem v [[Beograd]]u.

[[12. november|12. novembra]] [[1920]] so predstavniki vlade SHS in italijanske vlade v italijanskem mestu [[Rapallo]] podpisali pogodbo o razmejitvi, znano kot [[rapalska pogodba]]. Jugoslavija se je z njo odrekla velikanskemu delu ozemlja na zahodu: [[Goriška|Goriški]], delu [[Gorenjska|Gorenjske]], in sicer Beli Peči, [[Notranjska|Notranjske]], [[Trst]]u, [[Istra|Istri]], [[Zadar|Zadru]] ter otokom [[Cres]], [[Lošinj]], [[Lastovo]] in [[Palagruža]]. [[Reka, Hrvaška|Reka]] je dobila status svobodnega mesta, dve leti kasneje pa je Jugoslavija priznala Italiji tudi pravice nad tem mestom. S podpisom rapalske pogodbe je pod Italijo prišlo okoli pol milijona Slovencev in Hrvatov.

[[28. november|28. novembra]] [[1920]] so bile volitve v ustavodajno skupščino. Na njih je največ glasov (92) dobila [[Jugoslovanska demokratska stranka]] (JDS), sledijo ji [[Narodna radikalna stranka]] (NRS, 91 glasov), [[Komunistična partija Jugoslavije]] (KPJ, 58), [[Hrvatska republikanska seljačka stranka]] (HRSS, 50) in druge manjše stranke. Ponoči [[29. december|29. decembra]] istega leta je z [[Obznana|Obznano]] komunistična partija prepovedana, vsem njenim poslancem pa so vzeli mandate.

Prvo ustavo Kraljevine SHS - [[Vidovdanska ustava]] - so sprejeli [[28. junij]]ajunija [[1921]]. Sprejeta je bila z navadno večino 223 glasov, proti je glasovalo 35 poslancev, 161 pa se je glasovanja vzdržalo. Ustava je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev opredelila kot monarhijo troimenega naroda SHS, ki ga sestavljajo tri enakopravna plemena, in kot uradni jezik določila srbo-hrvaško-slovenski jezik. Makedonskega, črnogorskega in drugih narodov ni priznavala. Ustava je sicer zagotavljala nekatere demokratične svoboščine, kot sta [[svoboda tiska]], in politično združevanje, po drugi strani pa je dajala vladarju velika pooblastila, kot so razpust skupščine, imenovanje vlade in postavljanje sodnikov. Upravno je bila država razdeljena na 33 »oblasti« (po zgledu [[Francija|francoskih]] [[departma]]jev), ki so jim načelovali župani, te pa je imenovala osrednja uprava v Beogradu. Slovenija je razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Pokrajine ali oblasti so bile:

Za to obdobje so bile značilne pogoste menjave vlad. Do odprave parlamentarne demokracije [[6. januar]]jajanuarja [[1929]] se je izmenjalo kar 24 vlad.

[[20. junij]]ajunija [[1928]] je poslanec NRS Puniša Račić v skupščini streljal na skupino hrvaških poslancev in ubil Pavla Radića in Djura Bašarička, težko pa ranil tudi predsednika HSS [[Stjepan Radić|Stjepana Radića]], ki je [[8. avgust]]a ranam podlegel. Po streljanju v parlamentu je opozicija zahtevala odpravo vidovdanske ustave in uvedbo federalizma. Prišlo je do velikih demonstracij v Zagrebu, v oboroženem spopadu je bilo več mrtvih.

[[6. januar]]jajanuarja [[1929]] je kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] razveljavil [[Vidovdanska ustava|ustavo]], razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general [[Petar Živković]], je bila odgovorna neposredno kralju. [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] je bila država preimenovana v ''[[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]''.