Mandljevec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: an:Prunus dulcis |
m robot Dodajanje: nv:Neeshchʼííʼ hááheeshchiiʼí; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 17:
'''Mandeljevec''' ([[znanstveno ime]] '''''Prunus dulcis''''') spada v [[rod (biologija)|rod]] [[sliva|sliv]] (''[[Prunus]]'') iz družine [[rožnice|rožnic]]; znotraj roda ''Prunus'', je klasificiran v podrod ''Amygdalus'' (mandljevec). Od drugih vrst mandljevcev se loči po značilni nagubani lupini semena. ''Mandelj'' je [[seme]] mandljevca. Botanično gledano mandelj ni [[seme]] oz. [[sadež]], pač pa je koščičast [[plod]].
== Opis ==
Mandljevec je značilen za [[rodovitni polmesec]], [[Iran]], raste od severozahodne [[Saudska Arabija|Saudske Arabije]] do severozahodne [[Jordanija|Jordanije]], [[Izrael]]a, [[Libanon]]a, zahodne [[Sirija|Sirije]] in južne [[Turčija|Turčije]]. Je majhno [[Listavec|listnato]] [[drevo]], ki zraste od 4 do 10 metrov visoko in ima premer debla do 30 centimetrov. [[List (rastlina)|Listi]] so dolgi 1 cm in široki 1.2–4 cm ter imajo 2.5 cm dolg pecelj. [[Cvet]]ovi so beli ali svetlo rožnati s premerom 3–5 cm s petimi cvetnimi listi. Cvetovi zrastejo sami ali v paru, še pred listi, zgodaj spomladi.
[[Sadež]] je koščičast, 3.5–6 cm dolg, z nagubano lupino. Zunanja lupina je sivo-zelena kosmata prevleka oz. lupina, (mesnata pri drugih članih ''Prunus'', kot sta [[sliva]] ali [[češnja]]), ki vsebuje trdo skorjo in užitno seme. Po navadi je prisotno samo eno seme, vendar pa se lahko zgodi, da sta celo dva. Sadeži mandljevca so zreli jeseni 7-8 mesecev po cvetenju.
== Izvor in zgodovina ==
[[Slika:Unripe almond on tree.jpg|thumb|left|Nedozorel mandelj na drevesu]]
Divja oblika udomačenega manljevca raste na predelih [[Levant]]a; mandljevce v tej regiji moramo najprej kultivirati. Sadež v divjih oblikah vsebuje [[glikozid]], ki se spremeni v strupeno cianovodikovo kislino ko zdrobimo, prežvečimo ali kako drugače poškodujemo seme. Pred kultivacijo in [[udomačitev|udomačitvijo]] so bili divji mandlji obdelani z ekstrahiranjem ali pražanjem, da so odstranili njihove toksine in jih nato uporabili v kulinarične namene.
Vendar pa udomačeni mandljevci niso strupeni; navadna genetska [[mutacija]] povzroči pomanjkanje glikozida. Takšne mutante so vzgajali že zgodnji kmetovalci, »najprej nenamerno nato pa namerno«. Zohary in Hopf domnevata, da so bili mandljevci med prvimi udomačenimi drevesi s sadeži. Udomačitev mandljevcev se je pojavila v zgodnji [[bronasta doba|bronasti dobi]] (3000-2000 BC) na Bližnjev vzhodu, ali celo malo prej. Dobro poznani arheološki primer mandljevcev je najdba mandljev v [[Tutankamon
== Sladki in grenki mandljevci ==
[[Slika:Almond blossom02 aug 2007.jpg|right|thumb|Cvetoči mandljevec]]
Obstajata dve sorti mandljevca, prva (po navadi z belimi cvetovi) na kateri rastejo sladki mandlji in druga (po navadi z rožnatimi cvetovi) z grenkimi mandlji. Jedro sladkega mandlja vsebuje nahlapljivo olje in emulzijo. Do začetka 20. stoletja so olje uporabljali v medicini s prepričanjem, da ga ne smejo mešati z oljem grenkega mandlja. Še vedno se uporablja v [[zdravilstvo|alternativni medicini]] za [[aromaterapija|aromaterapije]], navadna medicina pa je povsem oputila njegovo uporabo.
Vrstica 34:
Grenak mandelj je običajno širši in krajši od sladkega ter vsebuje okoli 50% nehlapljivega olja, ki je prisoten tudi v sladkem mandlju. Grenak mandelj lahko vsebuje od 4-9 mg [[Cianovodikova kislina|vodikovega cianida]]. Izvleček grenkega mandlja so včasih uporabljali v medicinske namene, vendar so lahko posledice uporabe hude že v majhnih dozah in smrtonostne pri večjih. Pred zaužitjem je potrebno seveda ekstrahirati cianid.
== Uporaba v kulinariki ==
{{nutritionalvalue | name=Mandelj | kJ=2418| protein=22 g | fat=51 g | satfat=4 g | monofat=32 g | polyfat=12 g | carbs=20 g | fibre=12 g | | sugars=5 g | iron_mg=4 | calcium_mg=248 | magnesium_mg=275 | phosphorus_mg=474 | potassium_mg=728 | zinc_mg=3 | vitC_mg=0.0 | pantothenic_mg=0.3 | vitB6_mg=0.13 | folate_ug=29 | thiamin_mg=0.24 | riboflavin_mg=0.8 | niacin_mg=4 | right=1 | source_usda=1 }}
Čeprav se mandlji pogosto jedo sami oz. pečeni, jih uporabljajo tudi v nekaterih jedeh. Skupaj še z drugimi oreščki se uporabljajo za posipavanje desertov, po navadi za sladoledne jedi s sadjem. Uporablja se tudi pri izdelavi [[baklava|baklav]]. Obstaja tudi [[mandeljevo maslo]], ki je podobno [[kikirikijevo maslo|kikirikijevemu maslu]], vendar ne predstavlja problemov ljudem z alergijo na kikiriki in ima manj slan okus. Ponekod jedo tudi mlad sadež mandlja, ko je še vedno zelen in nima oblikovane trdne lupine. V takšni obliki je na voljo le od sredine aprila do sredine junija.
Vrstica 40:
Sladki mandelj ne vsebuje skoraj nič [[ogljikovi hidrati|oglikovih hidratov]] in ga lahko zdrobimo v moko, ki jo uporabimo za torte in piškote za diete z majhno vrednostjo ogljikovih hidratov in paciente, ki trpijo za [[sladkorna bolezen|sladkorno boleznijo]]. Mandljeva moka je brez [[gluten]]a in je zato popularna sestavina pri kuhanju jedi za ljudi, ki so občuljivi na gluten imajo alergije na škrob ali trebušne bolezni. Mandlji so lahko procesirani tudi v nadomestek za mleko - [[mandeljevo mleko]], ki je primerno za ljudi, ki so alergični na luktozo, [[Vegetarijanstvo|vegetarjance]], itd.
=== Mandljevo olje ===
"Oleum Amygdalae" je nehlapljivo olje pripravljeno iz več vrst mandljev z rahlim vonjom in okusom po oreščkih. Je skoraj netopno v [[etanol]]u, vendar dobro topno v [[kloroform]]u ali [[eter|etru]]. Lahko ga uporabljamo kot nadomestilo za [[olivno olje]].
Sladko mandljevo olje pridobivamo iz posušenih semen mandljevca. To olje tradicionalno uporabljajo [[maser]]ji, da namažejo kožo med masažo, saj je znan kot učinkovito pomirjevalo. Mandljevo olje se uporablja tudi za ohranjanje lesa pri nekaterih lesenih instrumentih (npr. oboa in klarinet).
=== Mandljev sirup ===
Nekdaj je bil mandljev sirup mešanica med sladkimi in grenkimi mendlji, običajno narejen s pomočjo [[ječmenov sirup|ječmenovega sirupa]]. Običajno so zmešali deset delov sladkih mandljev in tri dele grenkih mandljev. V današnjih delajo sirup samo iz sladkih mandljev, saj je v grenkih mandljih prisoten [[cianid]].
== Proizvodnja ==
[[Slika:AlmondFarm.jpg|thumb|right|Nasad mandljevcev v Kaliforniji]]
Globalna proizvodnja mandljev je okoli 1.7 miljona ton, najmanj leta 1995 (1 miljon ton) in največ leta 2002 (1.85 miljona ton), po podatkih [[Organizacija za prehrano in kmetijstvo|Organizacije za prehrano in kmetijstvo]] (FAO). Po podatkih FAO je bila svetovna produkcija mandljev 1.76 miljona ton v letu 2006. Glavne pridelovalke so ZDA (715623 t, 41%), Španija (220000 t, 13%), Sirija (119648 t, 7%), Italija (112796 t, 6%), Iran (108677 t, 6%) in Maroko (83000 t, 5%). Alžirija, Tunizija in Grčija vsaka pridelajo po 3%, Turčija, Libanon in Kitajska pa vsaka 2%. V [[Turčija|Turčiji]], večina proizvodnje izvira iz polotoka [[Muğla (provinca)|Muğla]]. V [[Španija|Španiji]] gojijo več vrst sladkih mandljev, največ [[Jordan
== Zunanje povezave ==
* [http://www.nutfruit.org/ INC, Mednarodna fundacija za oreške in suhe sadeže]
* [http://www.almondaccents.com/Facts.aspx "Več dejstev in zgodovina madljev/mandljevcev"]
Vrstica 104:
[[nl:Amandel]]
[[no:Mandel]]
[[nv:Neeshchʼííʼ hááheeshchiiʼí]]
[[oc:Ametlièr]]
[[pl:Migdałowiec zwyczajny]]
| |||