* ''gradientno preparativno centrifugiranje'' poteka v mediju, v katerem se po plasteh spreminja gradient gostote. Pripravimo ga lahko s posebnim mešalcem, ki deluje po principu vezanih posod ali pa kar s pipeto vnesemo enake količine medija z različno gostoto. Delci sedimentirajo, dokler ni njihova gostota enaka gostoti medija. Ta del se nato odstrani in se lahko uporabi v nadaljnji analizi. Uporablja se predvsem pri ločevanju delcev, ki so približno enako veliki, a imajo različno gostoto.
* ''Izopiktičnoizopiktično centrifugiranje'' prav tako temelji na razliki v gostotah. Gradient medija se ustvari sam na podlagi ravnotežne sedimentacije nato pa se delci ustavijo tam, kjer je gostota enaka gostoti medija. Primer je ločevanje DNK, pri akteri uporabimo raztopino cezijevega klorida. Cezijev klorid uporabimo, ker ima podobno gostoto kot DNK. Zmes damo v centrifugo za več ur, pri pospešku 10^5 x g. Čez nekaj časa se ustvari gradient cezijevega klorida zaradi dveh sil – difuzijske in centrifugalne. Molekule bodo sedimentirale stran od rotorja, najbolj koncentrirano na dnu epruvete zaradi gravitacijske sile. Difuzijska sila pa nasprotuje gravitacijski in kaže proti centru rotorja. Ravnotežje teh dveh sil pa ustvari stabilen gradient raztopine cezijevega klorida. DNK se bo ločila na podlagi relativnih razmerij adenin – timin baznih parov (manjša molekulska masa) in guanin – citozin molekulska masa (večja molekulska masa). Pri dveh molekulah DNK, ki sta enako dolgi, bo imela tista z več A-T pari manjšo gostoto. Ločile se bodo tudi druge nukleinske kisline, npr. RNK je gostejša kot dodatno zvita (supercoiled) plazmidna DNK, ki je gostejša kot linearna kromosomska DNK. Tehnika je dolgotrajna in zahteva velike hitrosti.
* ''Conskoconsko centrifugiranje'' je tehnika, pri kateri majhen volumen vzorca nanesemo na vrh medija in opazujemo sedimentacijo makromolekul. Najprej moramo ustvariti medij, ki ima plasti različne gostote, primerna medija sta raztopina saharoze ali raztopina cezijevega klorida. Delci bodo sedimentirali v različnih conah, glede na gostoto in obliko delcev. Pri conskem centrifugiranju so potrebne manjše hitrosti, vendar je zelo pomemben čas, saj če centrifugiranje prehitro ustavimo sedimentacija ni končana, če pa centrifugiramo predolgo časa pa pride do ko-precipitacije vseh analitov.
