Parsek: Razlika med redakcijama

[[Kot]], ki ga tvorita zveznici med [[zvezda|zvezdo]] in krajnima točkama glavne polosi [[Zemlja|Zemljine]] [[tir]]nice okoli [[Sonce|Sonca]] ([[astronomska enota]]), se imenuje paralaksa. Parsek je tako določen kot razdalja med Zemljo in zvezdo, katere paralaksa je enaka 1 [[ločna sekunda|ločni sekundi]] (1"). Drugače rečeno, parsek je razdalja, na kateri vidimo dve [[telo|telesi]], oddaljeni 1 a.e., pod kotom ene ločne sekunde. Parsek je približno 360 ·· 60 ·· 60 / 2[[pi|ππ]] a.e. = 206.265 a.e. = 3,085677581 ·· 10¹⁶ [[meter|m]] = 3,2616 [[svetlobno leto|svetlobnih let]] (pri tem za male kote velja tg ''x'' ~ 1/''x''), oziroma

Prvi je neposredno izmeril medzvezdno razdaljo [[Friedrich Wilhelm Bessel]]. Med letoma [[1838]] do [[1840]] je s Fraunhoferjevim [[heliometer|heliometrom]] izmeril paralakso zvezde [[61 Laboda|61]] [[Labod (ozvezdje)|LabodLaboda]]a (Cygni). Njena paralaksa je znašala 0,348" in od tu razdalja, izražena v parsekih, 2,874 pc, oziroma 9,372 sv. l. (danes je izmerjena vrednost 11,1 sv. l.). Istega leta sta merila paralaksi [[Alfa Kentavra|αα]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Centauri) in [[Vega (zvezda)|Vege]], αα [[Lira (ozvezdje)|Lire]] (Lyrae) tudi [[Thomas James Henderson]] in [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedrich von Struve]]. Natančnost, s katero je meril Bessel, je bila takšna, kakor da bi izmeril debelino lasu z razdalje 50 m. Za človeka se je s tem [[Vesolje]] močno povečalo, saj si je [[Johannes Kepler|Kepler]] predstavljal, da je celotna zvezdna krogla od nas oddaljena le kako desetino svetlobnega leta, [[Isaac Newton|Newton]] pa si je upal to številko povečati na morda 2 svetlobni leti.

Enoto parsek je prvič omenil [[Frank Watson Dyson]] leta [[1913]] v članku ''Prostorska porazdelitev zvezd v Carringtonovem polarnem katalogu'' (''The Distrubution in Space of the Stars in Carrington's Circumpolar Catalogue'') in menil, da je takšna dolžinska enota potrebna. Sam je predlagal ime ''astron'', [[Carl Vilhelm Ludvig Charlier]] ([[1862]]-[[1934]]) pa je predlagal ime ''siriometer''. Na predlog [[Herbert Hall Turner|Herberta Hulla Turnerja]] ([[1861]]-[[1930]]) so privzeli ime parsek. Prva, ki sta uporabila to ime, sta bila Turner za razdalje do zvezd v [[Enorog (ozvezdje)|EnorogEnorogu]]u (Monoceros) leta [[1921]] in [[Ejnar Hertzsprung]] leta [[1922]].

Po navadi s parseki izrazijo [[Hubblova konstanta|Hubblovo konstanto]], ki je obratna vrednost [[Hubblov čas|Hubblovega časa]] ''ττ''_H in znaša ''H''₀ = 71 ± 4 [[kilometer|km]]/[[sekunda|s]] [[mega|MMpc]]pc.