Lasersko vodena bomba: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
==Princip delovanja==
 
Za uporabo lasersko vodenega orožja je potrebno željeno tarčo najprej osvetliti z laserskim označevalnikom. Ta je lahko nameščen na letalu (tistem, ki odvrže bombo ali na drugem letalu), vozilu na tleh ali pa ga prenaša in z njim upravlja človek. Odbito lasersko svetlobo nato zazna [[senzor]] nalaserske bombisvetlobe, ki mora vzdrževati stabilno lego v prostoru. Pri prvih verzijah je bila stabilizacija izvedena s prostim vpetjem senzorja, ki se je v zračnem toku zaradi aerodinamičnih sil poravnal s trajektorijo bombe, kasneje pa je bila uvedena stabilizacija z [[giroskop]]i. Senzor generira signal, na podlagi katerega bomba s pomočjo krmilnih površin popravlja morebitno odstopanje trajektorije od središčaslike odbitega laserskega žarka. Prvi sistemi te vrste so uporabljali avtopilote, zasnovane na dvopoložajnem [[regulator]]ju, ki je omogočal le polne odklone krmilnih površin. To je zaradi nastalega [[upor sredstva|zračnega upora]] negativno vplivalo na domet orožja; kasneje pa so z izboljšavami to pomanjkljivost odpravili.<ref>http://www.ausairpower.net/TE-PGM-ODS-92.html</ref>
 
Laserski žarek je ponavadi tudi moduliran v obliki zaporedja različno dolgih impulzov (t.i. ''pulzna modulacija''), kar prepreči odziv lasersko vodenega orožja na druge vire laserskega sevanja, vendar je za uspešno uporabo tega principa potrebno orožje predhodno ustrezno programirati, da se odziva na pravi signal.
 
Lasersko vodenje se uporablja tudi za zelo precizna orožja, kjer je lasersko vodenje kombinirano z drugimi metodami vodenja (npr [[inercialna navigacija]] ali [[GPS]]). V tem primeru se lasersko vodenje uporablja le v zadnji fazi za odpravo morebitnih navigacijskih napak.
 
==Pomanjkljivosti laserskega vodenja==
1.383

urejanj