'''Neptunove obroče''' sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev in lokov, ki v [[ekvator]]ialni ravnini obdajajo planet [[Neptun]]. Loki so del zunanjega obroča, ki ga imenujemo Adamsov obroč. Delci v obroču so nenavadno temni, obroči vsebujejo veliko prahu. Štiri Neptunove lune krožijo znotraj najbolj zunanjega obroča.
== Odkritje ==
Prva znamenja o obstoju Neptunovih obročev so dala opazovanja zvezdnih [[okultacija|okultacij]], ki so jih izvedli 50-krat. Petkrat so opazili, da je zvezda preden je izginila za Neptunom za trenutek utripnila. To se je zgodilo še enkrat, ko se je pojavila na drugi strani planeta
<ref name=”Nicholson90”>{{cite journal | author= P.D. Nicholson et al| title= ‘’Five Stellar Occultations by Neptune: Further Observations of Ring Arcs’’| journal= Icarus| year= [[1990]]| volume= 87| pages= 1| url= http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-bib_query?bibcode=1990Icar…87….1N&db_key=AST&data_type=HTML&format=&high=444b66a47d28395}}</ref>
V letu [[1989]] je vesoljsko plovilo [[Voyager 2]] letelo mimo Neptuna. Takrat so dobili prve posnetke, ki so dali veliko podatkov o Neptunovih obročih. Posnetki so tudi pokazali, da nekateri obroči izgledajo nepopolni. S površini Zemlje se obroči planetov vidijo vedno v svetlobi, ki pada na obroče. Na posnetkih Voyagerja 2 pa je Sonce za obroči (to pomeni, da sije skozi obroč). Veliki delci v obroču izgledajo temni, drobni delci pa močno svetijo, če je Sonce za njimi.
Z novimi tipi teleskopov se obroči vidijo tudi s površine Zemlje. Zaradi svetlobe samega Neptuna je obroče težko opaziti tudi z najboljšimi teleskopi.
