Lasersko vodena bomba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zupi (pogovor | prispevki)
Nova stran: '''Lasersko vodena bomba''' je vrsta vodenega letalskega orožja, ki omogoča veliko boljšo točnost zadetka, kot [[Prosto_padajoče_letalske_bombe|prostopadne le...
(ni razlike)

Redakcija: 19:59, 24. november 2009

Lasersko vodena bomba je vrsta vodenega letalskega orožja, ki omogoča veliko boljšo točnost zadetka, kot prostopadne letalske bombe. Deluje na principu zaznavanja laserskega žarka, odbitega od objekta - tarče. Lasersko vodenje so prvič uporabili Američani v vietnamski vojni za precizne napade na cilje, ki jih prej z nevodenimi bombami niso mogli uničiti. To je povzročilo uvedbo vodenih bomb v številnih vojskah po svetu.

Ameriška lasersko vodena bomba Paweway III

Princip delovanja

Laserski žarek se na tarčo usmeri z laserskim označevalnikom, ki je lahko nameščen na letalu (tistem, ki odvrže bombo ali na drugem letalu), vozilu na tleh ali pa ga prenaša in z njim upravlja človek. Odbito lasersko svetlobo nato zazna senzor na bombi, ki generira signal, na podlagi katerega bomba s pomočjo krmilnih površin popravlja morebitno odstopanje trajektorije od središča odbitega laserskega žarka. Prvi sistemi te vrste so uporabljali avtopilote, zasnovane na dvopoložajnem regulatorju, ki je omogočal le polne odklone krmilnih površin. To je negativno vplivalo na domet orožja; kasneje pa so z izboljšavami to pomanjkljivost odpravili.

Laserski žarek je ponavadi tudi moduliran v obliki zaporedja različno dolgih impulzov (t.i. pulzna modulacija), kar zmanjša občutljivost lasersko vodenega orožja na druge vire laserskega sevanja, vendar je za uspešno uporabo tega principa potrebno orožje predhodno ustrezno programirati, da se odziva na pravi signal.

Pomanjkljivosti laserskega vodenja

Lasersko vodenje je zanesljivo le, če je možno zagotoviti dobro osvetljevanje cilja z laserjem. V primeru, da je osvetljevanje prekinjeno (kot posledica neugodnih vremenskih razmer, prahu, dima, slabe odbojnosti laserskega žarka od tarče, itd), bomba izgubi sposobnost vodenja in nadaljuje po balistični tirnici. Precej vojaških vozil (predvsem oklepnikov) za obrambo pred lasersko vodenimi orožji uporablja posebno prekritje, ki slabo odbija laserski žarek, dodatno pa se uporabljajo tudi protiukrepi, kot sta dimna zavesa in aktivno motenje laserskega detektorja.

Dodatna problema sta tudi omejeno območje uporabe (pri premajhni višini odmeta bombe ali preveliki razdalji bomba ne doseže tarče) in omejeno vidno polje laserskega označevalnika (če je ta nameščen na istem letalu, kot bomba).