|
Za lajšanje simptomov manične epizode se bolniku dajejo [[antipsihotik]]i, kot sta [[olanzapin]] in [[klorpromazin]].
Kaj je depresija?
Depresija je bolezen, prav tako kot sladkorna bolezen ali povišan krvni tlak. Kot za številne druge bolezni tudi za depresijo ne vemo, kaj natančno jo povzroča, kljub temu pa jo lahko učinkovito zdravimo. Depresija je posledica kemičnega neravnovesja v možganih in zdravila imajo pomembno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju tega ravnovesja. Brez zdravljenja bi depresija trajala več mesecev ali celo let. Čeprav je večina depresivnih bolnikov prepričana, da so sami krivi za depresijo ali da je znak njihove šibkosti, to nikakor ni res. Ni znano, zakaj nekateri ljudje zbolijo za depresijo in drugi ne, jasno pa je, da bolniki sami ne povzročijo svoje bolezni.
Kdo lahko zboli za depresijo?
Depresija je pogosta bolezen. Z obsežnimi raziskavami so dokazali, da se tekom življenja pojavi pri enem izmed šestih ljudi. Pri ženskah je dvakrat pogostejša kot pri moških, ena izmed štirih žensk tekom življenja trpi zaradi depresije. Depresija pa ni omejena le na določena življenjska obdobja. Zbolijo lahko starostniki, pojavlja pa se tudi pri enem na 40 otrok in pri enem izmed 20 adolescentov. Najbolj ogroženi zaradi depresije pa so bolniki z različnimi kroničnimi telesnimi boleznimi. Med njimi je depresiven skoraj vsak drugi ali tretji bolnik. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je trenutno v svetu depresivnih 100 milijonov ljudi.
Znaki depresije
Žalost je čustvo, ki ga pozna vsakdo. Vendar pa depresija pomeni več kot le žalost in obup. Depresivni bolnik je sicer res žalosten, obupan, ima pa tudi številne druge znake, ki se med boleznijo pogosto spreminjajo tudi pri istem človeku. Bolnik ne uživa več v dejavnostih, ki so ga nekoč veselile, npr. navdušen igralec tenisa se za šport ne zanima več, raje ostaja doma kot da bi šel v družbo. Utrujenost brez pravega razloga, težave s spanjem in koncentracijo, izguba apetita, pomanjkanje samozaupanja ter občutki krivde so pri depresivnih pogosto prisotni. Depresivni otroci in adolescenti popustijo v šoli, postanejo razdražljivi, žalost pa je pri njih pogosto prikrita. Za številne bolnike pa so najbolj moteči različni telesni znaki, ki so pogosto podobni tistim pri telesnih boleznih.
Posledice depresije
Depresija predstavlja veliko breme, ne le za posameznika, temveč tudi za njegovo družino in celotno družbo. Posledica depresije so težave v osebnem življenju, zmanjšana uspešnost pri delu, pogosto pa vodi tudi v zlorabo različnih snovi, npr. v alkoholizem. Prisotnost depresije tudi poveča verjetnost za razvoj bolezni srca in žilja, pri že razviti bolezni (npr. po srčnem infarktu) pa poveča umrljivost. Med najhujšimi posledicami depresije pa je samomor, kar 15% depresivnih tako konča svoje življenje. Ustrezno, zgodnje zdravljenje zato rešuje življenja, zmanjšuje trpljenje, izboljšuje delovno učinkovitost in zmanjšuje dolgoročne posledice depresije.
Zdravljenje depresije
Zmotno je mišljenje, da je depresija posledica človekove šibkosti in da jo je moč premagati z močno voljo. Depresivni ljudje samih sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zato je zelo pomembno ustrezno zdravljenje, v katerem so najpomembnejši antidepresivi (zdravila proti depresiji).
Gledano s stališča spolov so ženske bolj nagnjene k depresiji kot moški; še posebej tiste predstavnice nežnejšega spola, ki živijo v mestih. Depresivnih žensk v Evropi je približno 10 odstotkov, moških pa 6,6 odstotka.
Nekaj zanimivih dejstev:
- pri 1 izmed 4 žensk in pri 1 izmed 10 moških se bo enkrat v življenju razvila depresija.
- moški depresijo doživljajo drugače kot ženske. Moški so v tem obdobju bolj jezni in agresivni.
- depresija lahko prizadane tako otroke kot tudi starejše.
- samomor je lahko rezultat depresije, ki ni bila v celoti ozdravljena.
- depresijo imenujejo tudi "splošni prehlad uma".
- 80 do 90% depresij se ozdravi.
[[Kategorija:Motnje razpoloženja]]
| 