Centrifugiranje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 18:
 
==Načini centrifugiranja==
V biokemičnih znanostih ločimo '''preparativno''' in '''analitsko''' centrifugiranje. Preparativno centrifugiranje uporabljamo za ločitev, izolacijo in čiščenje večje količine materiala za nadaljnje raziskave.
 
''Preparativno centrifugiranje'' uporabljamo za ločitev, izolacijo in čiščenje večje količine materiala za nadaljnje raziskave(npr. celice, organele, membrane, polisome, ribosome, kromatin, nukleinske kisline, lipoproteine in viruse).
Analitsko centrifugiranje uporabljamo za raziskovanje čistih ali skoraj čistih [[makromolekula|makromolekul]] in delcev. Na podlagi sedimentacijskih lastnosti lahko določimo nekatere fizikalne lastnosti (čistost, relativna molekulska masa, oblika molekul, …). Potrebni so veliki pospeški, ki jih dosežejo posebne analitske centrifuge.
 
Poznamo:
* ''diferencialno preparativno centrifugiranje'', ki temelji na dejstvu, da se gostejši delci hitreje usedajo pri manjših pospeških, manjši delci pa pri večjih pospeških. Tako vzorec najprej centrifugiramo pri najmanjši hitrosti, ločimo supernatat od usedline in ga ponovno centrifugiramo pri večji hitrosti in postopek večkrat ponovimo pri vedno večjem pospešku.
 
* ''gradientno preparativno centrifugiranje'' poteka v mediju, v katerem se po plasteh spreminja gradient gostote. Pripravimo ga lahko s posebnim mešalcem, ki deluje po principui vezanih posod ali pa kar s pipeto vnesemo enake količine medija z različno gostoto. Delci sedimentirajo, dokler ni njihova gostota enaka gostoti medija. Ta del se nato odstrani in se lahko uporabi v nadaljnji analizi.
 
 
 
 
''Analitsko centrifugiranje'' uporabljamo za raziskovanje čistih ali skoraj čistih [[makromolekula|makromolekul]] in delcev. Na podlagi sedimentacijskih lastnosti lahko določimo nekatere fizikalne lastnosti (čistost, relativna molekulska masa, oblika molekul, …). Potrebni so veliki pospeški, ki jih dosežejo posebne analitske centrifuge – ultracentrifuge. Molekulsko maso molekule izračunamo po Svedbergovi enačbi ( Teodor Svedberg je izumitelj analitske ultracentrifuge leta 1923, ki je prav tako prej Nobelovo nagrado za svoje raziskovalno delo na področju proteinov in koloidov z analitsko ultracentrifugo):
 
'''Mr = RTs/(D(1-vς))'''
 
R = plinska konstanta
 
T = temperatura
 
s = sedimentacija
 
D = difuzijska konstanta
 
v = parcialni specifični volumen molekule
 
ς = gostota medija
 
==Uporaba==