Ivan Grohar: Razlika med redakcijama

Že kot otrok je kazal zanimanje za slikanje, vendar se njegov talent ni mogel razvijati, saj je bil sirota in je živel v pomanjkanju. Leta [[1888]] ga je domači župnik Anton Jamnik peljal na ogled razstave v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]] in mu omogočil, da je poleti delal pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v [[Kranj|Kranju]]. Odpravil se je tudi v [[Zagreb]], kjer je v [[atelje]]ju Spiridiona Milanesija ustvarjal do vpoklica v vojsko. Vojaško življenje je težko prenašal, zato je dezertiral in se odpravil proti [[Benetke|Benetkam]]. Ker je tam ostal brez vsega, se je šel prijavit na avstrijski konzulat v [[Trst]]. Leta [[1889]] je bil na sodišču obsojen na krajšo zaporno kazen in podaljšanje vojaškega roka za eno leto.

Leta [[1892]] je pri [[Kranjska|kranjskem]] [[deželni odbor|deželnem odboru]] v Ljubljani vložil prošnjo za finančno podporo za študij na Deželni risarski šoli v [[Gradec|Gradcu]]. Podporo so mu odobrili. Dve leti kasneje je vložil prošnjo za podporo pri študiju na Akademiji upodabljajočih umetnosti (Akademie der bildenen KűnsteKünste) na [[Dunaj]]u. Podpora je bila odobrena, vendar kljub odlično opravljenim izpitom ni bil sprejet, ker še ni končal šole v Gradcu. Zato je nadaljeval šolanje v Gradcu in ga zaključil konec leta [[1894]]. Avgusta [[1896]] je odprl svoj atelje v Škofji Loki. Delal je tudi v MűnchnuMünchnu, kjer je obiskoval slikarsko šolo [[Anton Ažbe|Antona Ažbeta]]. Doma se je spoznal z RihardomRiharda JakopičemJakopiča. Jeseni [[1900]] je sodeloval na I. slovenski umetniški razstavi, ki jo je pripravilo [[Slovensko umetniško društvo]] (SUD). Bil je izvoljen za blagajnika SUD in si od društva nezakonito sposodil denar. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. Po končani zaporni kazni je [[1903]] odpotoval na Dunaj.

Leta [[1904]] so impresionisti ([[Rihard Jakopič]], [[Matej Sternen]], [[Matija Jama]] in Ivan Grohar) razstavljali v Mietkejevi galeriji na Dunaju kot [[Umetniški klub Sava]]. Poželi so velik uspeh in prodali nekaj slik. Kasneje je Grohar razstavljal v dunajski Secesiji, v Beogradu, Londonu, Krakovu, Varšavi, Trstu, Devinu, Berlinu, … Kljub temu je bil še vedno finančno nepreskrbljen. Deželni odbor mu je po posredovanju [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] in Riharda Jakopiča leta [[1911]] odobril 2000 kron podpore za umetniško potovanje v Italijo. Iz Sorice je prišel v Ljubljano, da bi si nakupil vse potrebno za pot., Vendarvendar je bil tako oslabljen od bolezni, ki jo je skrival, da so ga odpeljali v [[Deželna bolnišnica|Deželno bolnišnico]] v Ljubljano, kjer je 19. 4. 1911 umrl zaradi jetike. Za sabo je pustil neprecenljive umetnine in nekaj dolgov, ki jih je poravnal Rihard Jakopič. JakopičTa je v svojem umetniškem paviljonu pripravil VI. umetniško razstavo, ki je bila posvečenav spominuspomin na Ivana Groharja.