Ivan Grohar: razlika med redakcijama

dodani 3 zlogi ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
m (slog)
'''Ivan Grohar''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[15. junij]] [[1867]], [[Spodnja Sorica]], † [[19. april]] [[1911]], [[Ljubljana]].
 
Že kot otrok je kazal zanimanje za slikanje, vendar se njegov talent ni mogel razvijati, saj je bil sirota in je živel v pomanjkanju. Leta [[1888]] ga je domači župnik Anton Jamnik peljal na ogled razstave v [[Škofja Loka|Škofjo Loko]] in mu omogočil, da je poleti delal pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v [[Kranj|Kranju]]. Odpravil se je tudi v [[Zagreb]], kjer je v [[atelje]]ju Spiridiona Milanesija ustvarjal do vpoklica v vojsko. Vojaško življenje je težko prenašal, zato je dezertiral in se odpravil proti [[Benetke|Benetkam]]. Ker je tam ostal brez vsega, se je šel prijavit na avstrijski konzulat v [[Trst]]. Leta [[1889]] je bil na sodišču obsojen na krajšo zaporno kazen in podaljšanje vojaškega roka za eno leto.
[[Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg|thumb|250pxright|Ivan Grohar: »Sejalec«]]
Leta [[1892]] je pri [[Kranjska|kranjskem]] [[deželni odbor|deželnem odboru]] v Ljubljani vložil prošnjo za finančno podporo za študij na Deželni risarski šoli v [[Gradec|Gradcu]]. Podporo so mu odobrili. Dve leti kasneje je vložil prošnjo za podporo pri študiju na Akademiji upodabljajočih umetnosti (Akademie der bildenen KűnsteKünste) na [[Dunaj]]u. Podpora je bila odobrena, vendar kljub odlično opravljenim izpitom ni bil sprejet, ker še ni končal šole v Gradcu. Zato je nadaljeval šolanje v Gradcu in ga zaključil konec leta [[1894]]. Avgusta [[1896]] je odprl svoj atelje v Škofji Loki. Delal je tudi v MűnchnuMünchnu, kjer je obiskoval slikarsko šolo [[Anton Ažbe|Antona Ažbeta]]. Doma se je spoznal z RihardomRiharda JakopičemJakopiča. Jeseni [[1900]] je sodeloval na I. slovenski umetniški razstavi, ki jo je pripravilo [[Slovensko umetniško društvo]] (SUD). Bil je izvoljen za blagajnika SUD in si od društva nezakonito sposodil denar. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. Po končani zaporni kazni je [[1903]] odpotoval na Dunaj.
Leta [[1904]] so impresionisti ([[Rihard Jakopič]], [[Matej Sternen]], [[Matija Jama]] in Ivan Grohar) razstavljali v Mietkejevi galeriji na Dunaju kot [[Umetniški klub Sava]]. Poželi so velik uspeh in prodali nekaj slik. Kasneje je Grohar razstavljal v dunajski Secesiji, v Beogradu, Londonu, Krakovu, Varšavi, Trstu, Devinu, Berlinu, … Kljub temu je bil še vedno finančno nepreskrbljen. Deželni odbor mu je po posredovanju [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] in Riharda Jakopiča leta [[1911]] odobril 2000 kron podpore za umetniško potovanje v Italijo. Iz Sorice je prišel v Ljubljano, da bi si nakupil vse potrebno za pot., Vendarvendar je bil tako oslabljen od bolezni, ki jo je skrival, da so ga odpeljali v [[Deželna bolnišnica|Deželno bolnišnico]] v Ljubljano, kjer je 19. 4. 1911 umrl zaradi jetike. Za sabo je pustil neprecenljive umetnine in nekaj dolgov, ki jih je poravnal Rihard Jakopič. JakopičTa je v svojem umetniškem paviljonu pripravil VI. umetniško razstavo, ki je bila posvečenav spominuspomin na Ivana Groharja.
 
Grohar je pričel kot cerkveni slikar, nadaljeval kot realist. Nanj je vplival Giovanni Segantini. Po letu 1900 je slikal s simbolističnimi prvinami, vendar ga je kasneje dokončno prevzel [[impresionizem]].
86

urejanj