Dies irae: razlika med redakcijama

odstranjenih 15 zlogov ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
m (robot Dodajanje: ka:დიეს ირე)
'''Dies irae''' (''dan jeze'' ali ''[[sodni dan]]'') je [[sekvenca (liturgija)|sekvenca]] v [[rekvijemrekviem|maši zadušnici]], in je nastala kot [[gregorijanski koral|gregorijanski]] napev, katerega avtor naj bi bil [[Tomaso de Calano]] (umrl leta [[1260]]).
 
[[Slika:Dies Irae.PNG|740px|Dies Irae]]
 
Dies irae je v Zahodnizahodni [[liturgija|liturgiji]] uvrščen kot drugi stavek rekvijemarekviema. Pogosto je tudi ovrednoten kot najboljše [[srednji vek|srednjeveško]] [[pesnitev|pesniško]] in [[glasba|glasbeno]] delo. Pesniška [[rima]] vsebuje [[trohej]]ski ritem. [[Koral]]ni napev temelji na izmenjavi ''avtentičnega'' in ''plagalnega'' dorskega [[modus]]a (t.i. ''dorius mixtus''), oblikovno pa je sestavljen iz delov ''aa bb cc'', ki se v 18-ih [[kitica]]h oziroma sekvencah trikrat ponovijo, pri tretjem ponavljanju pa je zadnja, 19-ta. kitica nadomeščena z razširjeno [[koda (glasba)|kodo]] ''Lacrimosa...Amen''. Pesnitev ponazarja sodni dan, trobenta še zanjičzadnjič kliče duše pred Božji prestol.
 
 
 
== Pisni viri ==
Najstarejše besedilo te sekvence, z manjšimi besednimi zamenjavami, je bilo najdeno v [[rokopis]]u iz [[13. stoletje|13. stoletja]], [[frančiškani|frančiškanskem]] [[koledar]]skem [[misal]]u, ki ga hranijo v Narodninarodni knjižnici v [[Neapelj|Neaplju]]. Ocenjeni datum nastanka je med letiletoma [[1253]] in [[1255]].
 
 
== Uporaba v klasični glasbi ==
V rekvijemihrekviemih iz obdobja [[glasbena renesansa|renesanse]], kjer je kompozicijski slog klasična [[polifonija]], je Dies irae v [[melodija|melodičnem]] smislu lahko:
#koralna melodija v [[tenor]]ju ([[Francesco Aneiro]], [[Giammateo Asola]], [[Orazio Vecchi]])
#originalni gregorianskigregorijanski napev ([[Giovanni Pierluigi da Palestrina]], [[Tomas Luis de Victoria]])
#izmenjava kitic koralne melodije z verzi v polifoni obdelavi
 
Kasnejši [[skladatelj]]i oblike rekvijemrekviem so uporabljali le besedilo, v [[19. stoletje|19.]] in [[20. stoletje|20.stoletju]] pa so gregorijansko melodijo citirali mnogi skladatelji. Njena harmonska struktura, ki izvira iz dorskega modusa in je analogna d -molu, je pustila asociativni pečat na mnogihmnogo delih. Skladatelji prejšnjih obdobij so se zavedali, da je d -mol [[tonaliteta]] [[Wolfgang Amadeus Mozart: RekvijemRekviem|Mozartovega rekvijemarekviema]] in tonaliteta napeva Dies irae. Izbira tonalitet, v katerih so skladatelji prejšnjih obdobij ustvaraliustvarjali svoje skladbe, ni naključna, ker poleg določenih tonskih [[uglasitev]] obsega tudi [[simbol]]iko.
 
=== Primeri glasbenih citatov tradicionalnega gregorijanskega napeva ===
*[[Giuseppe Verdi]]: Rekvijem ([[1874]])
 
Napev se seveda uporablja tudi v [[zabavna glasba|zabavni glasbi]] [[20. stoletja|20. stoletja]] (od [[jazz]]a pa do [[metal]]a in [[tehno glasba|tehna]]), v [[filmska glasba|filmski glasbi]] (npr. film [[Stanley Kubrick|Stanleya Kubricka]]: ''The Shining'', v priredbi Wendyja Carlosa), [[scenska glasba|scenski glasbi]] in kot glasbena oprema za mnogemnogo [[radio|radijskeradijskih]] in [[tv|televizijsketelevizijskih]] oddajeoddaj.
 
== Uporaba v bogoslužju ==
V [[RKC|rimskokatoliški cerkvi]] je bila sekvenca uradno priznana kot del [[rekvijemrekviem|maše zadušnice]] do leta [[1969]], ko jo je [[papež]] [[Pavel VI.]] izločil iz svojega misala. (Še vedno pa je dovoljena kot možnost v tej maši).
 
 
86

urejanj