Vinko Jelovac: Razlika med redakcijama

dodanih 698 zlogov ,  pred 10 leti
m
manjša prenova
(Jelovac ni igral v Manili leta 1978!)
m (manjša prenova)
{{MedalOlympic}}
{{MedalSport | Moška [[košarka na poletnih olimpijskih igrah|košarka]]}}
{{MedalSilver | [[košarka na poletnih olimpijskih igrah 1976|1976]] | [[košarkaJugoslovanska košarkarska reprezentanca|Jugoslavija]] }}
{{MedalWorldChampionships}}
{{MedalSport | Moška [[Svetovno prvenstvo v košarki|košarka]]}}
{{MedalGold | [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]] | [[košarka]]''Jugoslavija'' }}
{{MedalSilver | [[Svetovno prvenstvo v košarki 1974|1974]] | [[košarka]]''Jugoslavija'' }}
{{MedalBottom}}
 
'''Vinko Jelovac''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]] in [[trener]], * [[18. november]] [[1949]], [[Jelovci]], [[Pazin]], [[Hrvaška]].
 
Jelovac je bil dolgoletni košarkar [[KK Olimpija|Olimpije]] in [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|jugoslovanske reprezentance]] za katero je med letoma [[1968]] in [[1977]] zbral 240 nastopov.
Jelovac je bil dolgoletni košarkar [[KK Olimpija|Olimpije]] in [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|jugoslovanske reprezentance]]. Na [[Poletne olimpijske igre|Olimpijskih igrah]] [[Poletne olimpijske igre 1976|1976]] v [[Montréal]]u je sodeloval pri osvojitvi srebrne medalje, sodeloval pa je tudi že na [[Poletne olimpijske igre 1972|Olimpijskih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]], ko je bila jugoslovanska reprezentanca peta. Ob tem ima še dve medalji s [[Svetovno prvenstvo v košarki|svetovnih prvenstev]], zlato iz leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in srebrno iz leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1974|1974]] v [[Portoriko|Portoriku]]. [[5. december|5. decembra]] [[1982]], ko je odigral svojo zadnjo košarkarsko tekmo pred upokojitvijo, so gledalci v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] glasno skandirali ''mi smo Vinkovi, Vinko je naš'', Jelovac pa je kapetanski trak predal [[Peter Vilfan|Petru Vilfanu]]. Po končani karieri je nekaj časa deloval kot trener, kasneje pa kot podjetnik.
== Reprezentanca ==
Jelovac je bil dolgoletni košarkar [[KK Olimpija|Olimpije]] in [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|jugoslovanske reprezentance]]. Na [[Poletne olimpijske igre|Olimpijskih igrah]] [[Poletne olimpijske igre 1976|1976]] v [[Montréal]]u je sodeloval pri osvojitvi srebrne medalje, sodeloval pa je tudi že na [[Poletne olimpijske igre 1972|Olimpijskih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]], ko je bila jugoslovanska reprezentanca peta. Ob tem ima še dve medalji s [[Svetovno prvenstvo v košarki|svetovnih prvenstev]], zlato iz leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in srebrno iz leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1974|1974]] v [[Portoriko|Portoriku]]. [[5. december|5. decembra]] [[1982]], ko je odigral svojo zadnjo košarkarsko tekmo pred upokojitvijo, so gledalci v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] glasno skandirali ''mi smo Vinkovi, Vinko je naš'', Jelovac pa je kapetanski trak predal [[Peter Vilfan|Petru Vilfanu]]. Po končani karieri je nekaj časa deloval kot trener, kasneje pa kot podjetnik.
 
== Slovo ==
==== Mi smo Vinkovi, Vinko je naš ====
[[5. december|5. decembra]] [[1982]] je v [[Hala Tivoli|Hali Tivoli]] odigral svojo zadnjo košarkarsko tekmo pred prenapolnjenimi tribunami. Od njega so se poslovili tudi gledalci z glasnim skandiranjem ''mi smo Vinkovi, Vinko je naš''. Na koncu tekme je Jelovac opravil še simbolično izmenjavo mesta [[kapetan (šport)|kapetana]] moštva s predajo kapetanskega traku nasledniku - [[Peter Vilfan|Petru Vilfanu]], še enemu velikemu košarkarju.
 
== Kariera po aktivnem igranju ==
Po končani karieri je nekaj časa deloval kot [[trener]], najprej je delal pri drugem ljubljanskem klubu, [[KK Slovan|Slovanu]]. Sledila je selitev v Olimpijo, ki jo je leta [[1985]] pripeljal nazaj v prvo ligo. Nato je delal v [[Osijek]]u, kasneje pa nekaj časa v [[Italija|Italiji]], najprej je bil v [[Palermo|Palermu]], nato še na [[Sardinija|Sardiniji]].
 
{{start box}}
{{s-awards}}
{{succession box|before=[[Danilo Pudgar]]|title=[[Slovenski športnik leta]]|years= 1973- in 1974|after=[[Bojan Križaj]]}}
{{end box}}