Dišeča vijolica: Razlika med redakcijama

'''Dišeča vijolica''' ([[znanstveno ime]] '''''Viola odorata''''') je [[trajnica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[vijoličevke|vijoličevk]].

 

Dišeča vijolica zraste od 5 do 15 cm v višino. Iz [[korenika|korenike]], ki se razteza nad tlemi poganjajo dolge podzemne [[živica|živice]], ki se mestoma ukoreninjajo. Rastlina ima gladka stebelca, ki poganjajo v majhnih grmičkih. [[List (rastlina)|Listi]] so dolgi od 2 do 4 cm in srčaste oblike, na rastlino pa so nameščeni na dolgih, gladkih pecljih. Rob listov je žagasto nazobčan. Listi, ki poženejo kasneje iz živic, so večji in ledvičaste oblike.

 

Dišeča vijolica cveti dvakrat na leto. Njeni prvi [[cvet]]ovi so vijolične barve in imajo močan [[vonj]], a niso plodni. Drugi cvetovi so majhni in imajo skoraj povsem brezbarvne venčne liste. Ti cvetovi so plodni. Prvič rastlina cveti spomladi, od marca do maja, drugič pa v avgustu.

 

Domovina dišeče vijolice so gozdni obronki in [[travnik]]i [[Evropa|Evrope]] in [[Azija|Azije]], od koder so rastlino kasneje zanesli tudi v [[Severna Amerika|Seveno Ameriko]] in v [[Avstralija|Avstralijo]].

 

Cvetovi se uporabljajo pri izdelavi [[parfum]]ov, zdravilna pa je [[korenina]] rastline, ki vsebuje [[saponini|saponine]] in [[alkaloid]]e. Ti pomagajo pri izkašljevanju in se uporabljajo za zdravljenje suhega kašlja. Nabiranje korenine poteka septembra in oktobra, uporablja pa se njen [[prevretek]].

 

* {{navedi knjigo |author={{aut|Bohinc, P.}} |coauthors= |title=Slovenske zdravilne rastline |year=1983 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}

 

 

[[ang:Æppellēaf]]

[[cs:Violka vonná]]

[[da:Marts-Viol]]