Redakcija: 16:17, 15. julij 2005 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m Vrnil predlogo {{slog}} zaradi nerazumljivosti na nekaterih mestih ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:19, 12. september 2005 uredi razveljavi Edmoon (pogovor \| prispevki) 111 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 4: : ''Ta članek govori o znanstvenih raziskavah izvenzemeljskega življenja, za postopanje v popularni kulturi torej glejte [[Izvenzemeljsko življenje v popularni kulturi]].'' '''Ízvenzêmeljsko''', oziroma '''zúnajzêmeljsko življênje''' je [[življenje]], ki morebiti obstaja in izvira izven [[planet]]a [[Zemlja\|Zemlje]]. Njegovo obstajanje je sedaj zgolj v mejah domnev. Zanj sedaj še ne obstaja kakšen tehten dokaz, [[domneva\|domnevo]] pa je sprejelo večina [[znanstvenik]]ov. [[špekualcija\|Špekulativne]] oblike izvenzemeljskega življenja so v razponu od [[humanoid]]nih, [[človek]]u podobnih, do pošastnih [[živo bitje\|bitij]], kot jih vidimo v [[znanstvena fanstastika\|~~nznanstvenofantastičnih~~znanstvenofantastičnih]] [[film]]ih pa vse do življenjskih oblik mikrokozmosa: razne oblike [[bakterija\|bakterij]] in [[virus]]ov, ki pa že mejijo na živo in neživo. Oblike izvenzemeljskega življenja, še posebej tiste inteligentnejše, so zelo pogoste v razširjeni [[kultura\|kulturi]] kot Alieni ali E.T.-ji (Exstraterrastrial). Domnevne študije in teoretizacija izvenzemeljskih oblik življenja je domena [[eksobiologija\|eksobiologije]]. Vrstica 26: Vse življenje na Zemlji temelji na vodi in na njenih številnih kemijskih lastnostih. Dejansko je velik delež sodobne kemije podvržen študiju vodnih raztopin. Kakorkoli že, številne [[kemijska reakcija\|kemijske reakcije]] so mogoče tudi v dušikovih raztopinah, in tekoči dušik ima nekatere podobnosti z vodo. Dušik lahko raztopi večino organskih molekul najmanj tako dobro, kot to počne voda, in je poleg tega sposoben raztopiti tudi veliko [[kovina\|kovinskih]] elementov. Če podamo vse te kemijske lastnosti, bi lahko teoretično obstajalo tudi življenje, ki bi temeljilo na dušiku. Po drugi strani, pa ima dušik nekaj težav kot osnova za življenje. Vročinsko [[izhlapevanje]] dušika je samo ~~polovice~~polovico od vodnega in njegova [[površinska napetost]] je trikrat manjša. To pomeni, da so vodikove vezi med dušikovimi molekulami vedno šibkejše, kot tiste v vodi, zatorej je dušik manj sposoben zbrati ne-polarne molekule skozi vodni učinek. Iz tega razloga, vodilni tok znanstvenih vprašanj kako dobro bi dušik tvoril in zbral predživljenjske molekule v razporejenosti, ki bi dovolila odkritje samo-razmnoževalnega sistema. [[Biosfera]], ki bi temeljila na dušiku, bi po vsej verjetnosti obstajala pri [[temperatura]]h ali [[zračni tlak\|zračnem tlaku]], ki bi bil izjemno neprikladen za življenje, kot ga poznamo na Zemlji. Zemeljsko življenje vedno obstaja znotraj temperaturnih okvirov med [[ledišče]]m in [[vrelišče]]m vode pri običajnem zračnem tlaku, med 0°C (273°K) in 100°C (373°K); pri običajnem tlaku so dušikovo ledišče in vrelišče med −78°C (195°K) in −33°C (240°K). Težave z biosfero pri izjemno hladnih temperaturah so zaradi grozne upočasnitve biokemijskih reakcij kot tudi dejstva, da so nekatere biokemijske reakcije zunaj prej omenjenih temperaturnih okvirov v zvezi z veliko višjim vreliščem. Dušik je lahko tekoč pri običajnih temperaturah le pri veliko večjem zračnem tlaku, npr. pri 60.-ih atmosferah (60 krat večji pritisk kot je pri [[nadmorska višina\|nadmorski višini]] 0) dušik vre pri 98°C in se topi pri −77°C. Vodna raztopina s primesmi dušika lahko nudi osnovo za vodi podobno biokemijo pri nižjih temperaturah, kot jo voda podpira običajno. Takšni pogoji obstajajo pod površjem [[Saturn (planet)\|Saturn]]ovega največjega satelita [[Titan (luna)\|Titan]]a [1].

Nezemeljsko življenje: Razlika med redakcijama