Obleganje Sarajeva: Razlika med redakcijama

'''Obleganje Sarajeva''' je bilo eno najdaljših [[obleganje|obleganj]] v sodobni vojaški zgodovini. Boji okoli mesta so se začeli že [[5. april]]a [[1992]], popolnoma pa je bilo mesto obkoljeno do [[2. maj]]a [[1992]], tako je ostalo vse do [[25. februar]]ja [[1996]], čeprav so boji okoli mesta prenehali že nekaj mesecev prej. Do obleganja mesta je prišlo med [[Bošnjaška vojna|Bošnjaško vojno]], ki je nastala zaradi odcepitve [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] od [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Odcepitvi so nsprotovalinasprotovali Srbi, ki so živeli v Bosni; ti so nato ustanovili svojo državo [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]], kar je pripeljalo do vojne in posledično do obleganja [[Sarajevo|Sarajeva]].

Jugoslavija je začela razpadati že leta 1980 kmali po smrti [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]]. Svoje sta pri razpadu prispevali še gospodarska kriza in različni srbski politiki, ki so spodbujali sovraštvo med jugoslovnaskimi narodi. Vse to je pripeljalo do odcepitve [[Slovenija|Slovenij]]e , ki ji je nato sledila še [[Hrvaška]] . Leta [[1992]] se je od Jugoslavije želela odcepiti tudi Bosna, zato je bil [[1. marec|1. marca]] razpisan referendum o odcepitvi države, takrat je padla tudi prva žrtev vojne.

[[5. april]]a [[1992]] je Bosna razglasila samostojnost, na isti dan so v mestu potekajopotekale množične protivojne demonstracije. Gruča ljudi se pomikaje pomikala proti parlamentu Bosne, ko je nenadoma začnezačnel oboroženi srb streljati srbski ostrostrelec v množico ljudi. Zaradi strelnih ran umretasta umrla dva protestnika več jih je bilo ranjenih. Na isti dan, ko potekajoso potekale demonstracije, srbske paravojaške enote napadejo Sarajevsko policisko akademijo.

Do aprila je JLA uspelo mobilizirati večino vojske, ki je nato zasedezasedla strateške hribe okoli mesta. Bošnjaški vladi, ki v tistem času še ni imela vojske, zs katero bi se branila ,ne prevstaneni preostalo drugega kot da protestiraje protestirala proti posredovanju vojske in zahtevazahtevala njihov umik. [[Slobodan Miloševič|Miloševič]] se odloči,je daodločil boza umaknilvojaških umik enoteenot vendar le tistetistih, ki niso bile bošnjaške narodnosti, kar pomeni da je sedajpo tej potezi hribe okoli mesta zasedala vojska Republike Srbske, ki se je od Bosne ločila le nekaj dni po tem, ko je ta postala samostojna.

[[2. maj]]a [[1992]] je bilo mesto že popolnoma obkoljeno. Glavne ceste v mesto so bile blokirane, ustavljena je bila vsa oskrba mesta zs hrano, sanitetnim materialom, vodo in elektriko. Armada Republike Srbske, ki se je nahajala na hribih okoli mesta je imela Sarajevo kot na dlani. V primerjavi z bošnjaško vojsko, ki ji je kronično primankovalo orožja in streliva je bila po zaslugi zaveznice jugoslavijeJLA izredno dobro opremljena. Poleg zadostnega števila pehotnega orožajorožja je imela tudi močne tankovske enote in topništvo, zs katerim so iz okoliških hribov tolkli pouničevali nemočnem mestumesto. Na začetku obleganja je vojska Republike srbske želela mesto zasestzasesti z uporabo tankovskih enot, vendar se ji je to ponesrečilo, kljub temu, da se je ponekod pomaknila globje v mesto, zato se je odločila, da bo mesto izstradala. Mesto je dan za dnem doživljalo topniški in minometni ogenj, najhuje je bilo v drugi polovici leta 1992 in prvi polovici leta [[1993]].

Zaradi nemogočih razmer v mestu se je [[OZN]] odločila, da bo zasedla Letališče Sarajevo ter tako zagotovila oskrbo prebivalstva preko zračnega mostu. Ker letališče ni zadoščalo potrebam prebivalstva, poleg tega pa preko njega ni bilo mogoče prevažati orožajorožja za obrambo mesta, so se v bošnjaški vladi odločili, da pod letališčem izkoplejo predor, ki boje potem povezal mesto z osvobojenim ozemljem,. kiLe-to se nahajaje nahajalo na drugi strani letališke steze. Po izgradnji predora so se razmere v mestu nekoliko izboljšale, izboljšala se je tudi oborožitev bošnjaške vojske.

Na dan je na mesto padlo povprečno 329 [[granata|granat]], največ jih je padlo [[22. julij]]a [[1993]] in to kar 2.777. Bombardiranje je povzročilo ogromno škode, pravijona dastavbah vin mestuinfrastrukturi. niti ena stavba ni ostala nepoškodovana, okoliOkoli 35.000 objektov pa je bilo popolnoma uničenih. Med temi stavbami so bile poleg vladnih objektov in industrije tudi stanovanjska naselja, bolnišnice in poslopja OZN. [[1. junij]]a [[1993]] je prišlo do tragičnega dogodka, ki je obkrožil svet. Granata je ubila 15 ljudi 80 pa jih je ranila , ko so ti opazovali nogometno tekmo. Do podobnega dogodka je prišlo [[12. junij]]a, ko je granata ubila 12 ljudi, ki so čakali v vrsti za vodo. Najhuje je bilo [[5. februar]]ja [[1994]], ko je granata, ki je priletela na tržnico ubila 68 ljudi 200 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi tega incidenta je OZN vojski Republike Srbske zagrozila z letalskimi napadi, če ti ne umaknejo svojega težkega topništva. V nalednih dneh se je obstreljevanje drastično zmanjšalo ponehalo ni.

V letu [[1995]] je prišlo do podobnega incidenta na tržnici kot leta 1994. Ubitih je bilo 37 ljudi 90 pa ranjenih. To je bila kaplja žez rob za OZN, zato so [[NATO]]-va letala napadla vojaške objekte Republike Srbske in ostale vojaške tarče. Svoje sta prispevali še hrvaški operaciji [[Operacija Blisk|Blisk]] in [[Operacija Nevihta|Nevihta]] proti [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]. Vse to je pripeljalo do tega, da je frontaoblegovalna linija okoli mesta razpadla. V mesto se je nato kmalu vrnila voda in elektrika. [[Oktober|Oktobra]] [[1995]] je bilo podpisano premirje, dokončen mir pa šele z [[DejtonskiDaytonski sporazum|DejtonskimDaytonskim sporazumom]], ki je bil podpisan istega leta. Obleganje Sarajeva je bilo uradno konec [[29. februar]]ja [[1996]].

VojnaPoleg gmotne škode, je obleganje močno vplivalavplivalo tudi na prebivalstvo. Populacija se je po vojni zmanjšala na 63% predvojne populacije. Leta [[2002]] je v mesumestu živelo 404.000 ljudi kar je 20.000 manj kot leta [[1991]]. Spremenilo se je tudi etnično razmerje. Pred vojno je bilo v mestu 30% Srbskegasrbskega prebivalstva, po vojni pa le še 10%, ti večinoma živijo v skupnostih. Posledice vojne so vidne še danes, tako na stavbah kot tudi pri ljudeh vendar mesto počasi vendar vstrajnovztrajno okreva.